Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
aktinoríza
sožitje rastline in aktinomicete. Omogoča prehransko izrabo molekularnega dušika. Značilna je za nekatere drevesne vrste in grmovnice (npr. Alnus sp.) in seve iz rodu Frankia. Zunanji znak združbe so gomolji (noduli) na koreninah.
Escheríchia
ešeríhija; rod po Gramu negativnih, fakultativno anaerobnih, paličastih, gibljivih bakterij s kapsulo ali brez nje. Tipska vrsta je E. coli, ki vsebuje seve z različnimi O, H, K in fimbrijskimi antigeni. Nevirulentni sevi so del normalne črevesne flore ljudi in živali. Virulentni sevi EAEC, EIEC, EPEC, ETEC in EHEC povzročajo okužbe v prebavilih in zunajčrevesne okužbe pri človeku in živalih. Je znan indikator fekalne onesnaženosti, npr. vode, hrane.
H
1. kemijski simbol za vodik
2. oznaka za flagelirane seve roda Proteus, ki se širijo (rojijo) po površini mehkega agarja (od nem. besede Hauch = dih, koprena) in za njihove flagelarne antigene
kápa délci
bakterijam podobni delci, ki jih najdemo v citoplazmi nekaterih sevov protozoja Paramécium aurélia. Taki sevi so ubijalci (angl. killer strains), ker so zmožni ubiti druge, občutljive seve, ki nimajo kapa delcev.
klavulánska kislína
močan inhibitor mnogih beta-laktamaz po Gramu pozitivnih in po Gramu negativnih bakterij. Zato se uporablja v kombinaciji z nekaterimi antibiotiki, ki so občutljivi za beta-laktamaze. Največ se uporablja kombinacija z amoksicilinom. Kombinirani pripravki delujejo tudi na take bakterijske seve, ki so zaradi izdelovanja beta-laktamaze odporni proti antibiotiku samemu. Klavulansko kislino, ki ima razen inhibitornega vpliva na beta-laktamaze tudi neznatno, praktično nepomembno, antibiotično delovanje, izdeluje Streptomyces clavulígerus.
nalidíksična kislína
kemoterapevtik, ki se uporablja za zdravljenje okužb sečil. Deluje na mnoge seve vrste Escheríchia cóli in roda Próteus.
tropízem
usmerjanje rasti ali gibanja organizmov glede na dražljaj v okolici
Ureaplásma
ureaplazma; rod mikroaerofilnih, po Gramu negativnih, negibljivih, okroglih ali kokobacilarnih mikoplazem s povprečnim premerom 330 nm. Za vse seve je značilno, da hidrolizirajo ureo. Nahajamo jih zlasti v ustni votlini, v dihalih in v urogenitalnem traktu. Tipska vrsta je U. urealyticum, ki povzroča pri človeku uretritis.