Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
kapsída
beljakovinski plašč virusov. Sestavljena je iz beljakovinskih enot (kapsomer), urejenih po geometrijskem vzorcu. Ima ikozaedrično ali vijačno obliko.
korónavírus
80 - 160 nm veliki delci z enoverižno RNA, vijačno nukleokapsido in ovojnico. Imajo površinske izrastke, ki izgledajo kot sončna korona. Človeški koronavirusi povzročajo blage okužbe zgornjih dihal. Živalski koronavirusi povzročajo kužni bronhitis pri perutnini, hepatitis pri miših in gastroenteritis pri prašičih.
ortomíksovírus
srednje veliki (80 - 120 nm) virusi z ovojnico, ki vsebujejo segmentirano, enoverižno RNA. So vijačno somerni, delci so kroglasti ali filamentozni. Na površini imajo glikoproteinske izrastke, ki so hemaglutinacijsko in nevraminidazno aktivni. Zaradi segmentiranega genoma prihaja pogosto do genetskih rekombinacij in antigenskega spreminjanja površinskih izrastkov. Na ta način se pojavljajo novi podtipi. V tej skupini so virusi influence (virus influence tip A, B in C) pri človeku in živalih (konjih, prašičih, govedu). Sem sodi tudi virus klasične kokošje kuge.
páramiksovírus
150 - 300 nm veliki delci z enoverižno RNA. Nukleokapsida je vijačno simetrična, obdana z ovojnico. Na površini imajo glikoproteinske izrastke (hemaglutinine in nevraminidazo). Pri človeku najdemo pomembne predstavnike: virus mumpsa, virus ošpic, viruse parainfluence in respiratorni sincicijski virus. Pri živalih jih najdemo pri govedu (goveja kuga), pri perutnini (atipična kokošja kuga) in psih (pasja kuga).
Selenómonas
selenomonas; rod po Gramu negativnih, striktno anaerobnih ukrivljenih ali vijačno zvitih paličastih bakterij, ki so na koncih zožene ali zaokrožene tako, da so podobne ledvici ali polmesecu. Imajo šop (do 16) bičkov na konkavni strani. Tipska species je S. sputígena, ki jo najdemo v ustni votlini pri človeku. Ni patogena. Vrsto S. ruminántium najdemo v rumenu.
Treponéma
treponema; rod tankih, vijačno zvitih paličastih bakterij z ozkimi enakomernimi ali neenakomernimi zavoji. Celice imajo eno ali več aksialnih fibril, ki so pritrjene na obeh koncih protoplazmatskega cilindra. So gibljive in po Gramu negativne. Treponeme se dobro obarvajo z metodo impregnacije s srebrom. Po Giemsi se večina vrst slabo obarva. Najbolje jih opazujemo v temnem polju ali s fazno kontrastnim mikroskopom. Nekatere je mogoče kultivirati in vitro. So striktno anaerobne. Pri človeku najdemo treponeme kot povzročitelje bolezni in kot komenzale. Patogene treponeme vdirajo v telo predvsem skozi sluznico spolovil, od tu pa v kri in organe. Tipska vrsta je T. pállidum. T. pállidum subspécies pállidum in T. pállidum subspécies endémicum povzročata sifilis (lues). T. pállidum subspécies perténue povzroča tropsko bolezen frambezijo, T. caráteum pa bolezen pinto ali karate. V zdravi in bolni ustni votlini nahajamo vrste: T. macrodéntium, T. dentícola, T. orále, T. scolio-déntium in T. vi...