Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ὕσπληξ
, ηγος, ἡ vrv, ki je bila potegnjena preko dirkališča in za katero so stali tekmovalci pred tekmo.
φαῦλος
3 in 2 φλαῦρος 3 1. a) slab, slaboten, preprost, navaden, ubog, siromašen ἱμάτιον, σιτία, ποτά, ἀσπίδες navaden (ki jih kdo ravno ima); o osebah: nizkega rodu, navaden, οἱ φαῦλοι preprosti (navadni ljudje), οἱ φαυλότατοι najnižje vrste vojaki; b) lahek, ne težak ἐρώτημα; c) majhen, neznaten, brezpomemben ἀρχή, grd τὸ εἶδος, prazen ἔπη; στρατιά neznaten, majhen, φαῦλα ἐπιφέρω navajam stvari, ki so brez pomena. 2. a) slab, neraben, brez vrednosti τείχισμα, ἆρα φαύλη ἂν εἴη ἡ ἀποδημία ali bi bila to slaba selitev?; b) o osebah: α.) nesposoben, neraben, zanikaren, neizvežban, neizobražen τὰ γράμματα, φαῦλος τὴν γνώμην nerazsoden; slab τοξότης; β.) len, bojazljiv, lahkomiseln; c) (moralno) slab, izprijen. – τὸ φαῦλον malopridnost, hudobija. 3. adv. φαύλως in φλαύρως ἀκούω obrekujejo me, sem na slabem glasu, πράττω sem nesrečen, ἔχω slabo se mi godi, τὴν τέχνην φλαύρως ἔχω sem neizkušen (nevešč) v umetnosti.
χαλῑνός
, ὁ 1. brzda, uzda, žvala, vajeti, χαλινῶν ἔχομαι držim vajete. 2. poet. ladijske vrvi (s katerimi so se privezovale ladje na suho ali na katerih so bila sidra).
χαρίεις
, χαρίεσσα, χαρίεν, χάριεν (χάρις) 1. mil, ljubek, prijeten, krasen, čeden, lep, dražesten, mikaven. 2. o osebah: izobražen, duhovit, šegav, dovtipen, ljubezniv, prikupljiv, dobrodošel, drag. 3. ironično: χαρίεν, εἰ ta bi bila lepa, ko; subst. τὰ χαρίεντα ljubki darovi. – adv. χαριέντως in χάριεν dražestno, milo, lepo, ljubko, duhovito.
χειμών
, ῶνος, ὁ [Et. kor. g'hejem-, sor. χεῖμα zima, χιών sneg; lat. hiems, hibernus (zimski iz heimrinos), bīmus, trīmus (iz bi, tri-himus, dve, tri zime star), slov. zima (z iz g'h)] zima, mraz, burja, vihar, nevihta; pren. sila, stiska, nevarnost, nesreča; μάλα χειμῶνος ὄντος dasi je bila huda zima, χειμῶνος, (ἐν) χειμῶνι pozimi; ἐν δορὸς χειμῶνι v bojnem viharju, v bojni vihri, θολερὸς χειμών vihar slaboumja, vihar strasti.
χιτών
, ῶνος, ὁ, ion. κιθών [Et. semitska izpos., aramejsko kithuna; odtod lat. tunica (iz ktun-ica)] 1. volnata, platnena spodnja obleka za moške in ženske (lat. tunica), srajca (brez rokavov); bila je včasih dolga, včasih kratka, prepasana s pasom. 2. a) obleka, halja; usnjata, s kovinskimi ploščicami obložena vojaška suknja, oklep; b) podšiv, urbasi (pri obuvalu). 3. stena, οἱ τειχέων κιθῶνες sezidan branik, obrambno zidovje, λάινος kamenit plašč.
ὥσ-τε
I. adv. (pri Hom. tudi ὥς τε) 1. = ὡς tako, kakor, ἤσθιεν ὥστε λέων. 2. kot, ker, ὥστε θεός kot boginja, ker je bila boginja, ὥστε περὶ ψυχῆς ker je šlo za življenje, ὥστε φυλασσομένων τῶν ὁδῶν ker so bila pota zastražena. II. veznik 1. v glavnih stavkih: torej, zato, tedaj, in tako, in zato. 2. v zavisnih stavkih: a) konsekutivno: α.) z ind., ako izraža resnično posledico: tako da (nikalnica οὐ): οὕτως δοκεῖ παντὸς ἄξια εἶναι, ὥστε πάντες φεύγομεν da se vsi varujemo; β.) z inf., ako je posledica namišljena, možna ali nameravana (nikalnica μή): ἤδη γὰρ ὑπέφαινέ τι ἡμέρας, ὥστε καταφανῆ αὐτὸν γενέσθαι tako da sem ga mogel videti; posebno za komp. ἢ ὥστε: μεῖζον κακὸν ἢ ὥστε φέρειν kakor da bi se moglo prenašati; tudi za. pozit. ψυχρὸν ὥστε λούσασθαι premrzlo, ἡμεῖς γὰρ νέοι (premladi) ὥστε διελέσθαι; ἄν stoji pri inf., ako bi stal v nezavisnem stavku opt. z ἄν: ὥστε καὶ ἰδιώτην ἂν γνῶναι; b) kondicionalno z inf.: pod pogojem da, da le, samo da, samo ako (bi): χρήματα ἐδίδοσαν, ὥστε μὴ ἐ...
τάλαντον
, τό (τλῆναι, tollo) 1. tehtnična skledica, važnica; pl. tehtnica. 2. kar je iztehtano, talent; a) utež, teža, pri Hom. vedno v zvezi s χρυσοῦ; pozneje 36 ali 26 kg. Solonov atiški talent; b) kot denar (srebrni talent) = 60 min = 6000 drahem = 5400 K; veljava pa je bila v raznih državah različna; zlati talent je bil desetkrat toliko vreden; NT sirski talent = približno 1170 K.
Dostopnost