Tipkovnice
samostalnik, občno_ime, moški spol: govornik, govornika, govorniku
pridevnik, svojilni govornikov, govornikovega, govornikovemu
m. prip. obr., člov. 'vršilec' govórnik
1.sl primeren, prikladen2. urejen, ozaljšan
1. javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati 2. sklicevati se na kaj
>>> glej geslo >>>
sl brezglasen, brez glasu, afoničen
1.it apostrofare qcn., rivolgersi direttamente a qcn.2. mettere in rilievo, sottolineare
sl omejiti (se)
1. kdor govori komu v korist; zagovornik 2. govornik 3. kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost