Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Slavónski Bród
-ega -a m, zem. i. (ọ̑ ọ̑) |hrvaško mesto|; : v ~em ~u slavonskobródski -a -o (ọ̑) Slavonskobródčan -a m, preb. i. (ọ̑) Slavonskobródčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Splít
-a m, zem. i. (ȋ) |hrvaško mesto|; : v ~u splítski -a -o (ȋ) Splítčan -a m, preb. i. (ȋ) Splítčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Stúbiške Toplíce
-ih -íc ž mn., zem. i. (ȗ í ȗ ȋ) |hrvaško zdravilišče|; : v ~ih ~ah stubiškotoplíški -a -o (ȋ) Stubiškotoplíčan -a m, preb. i. (ȋ) Stubiškotoplíčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Šíbenik
-a m, zem. i. (ȋ) |hrvaško mesto|; : v ~u šíbeniški -a -o (ȋ) Šíbeničan -a m, preb. i. (ȋ) Šíbeničanka -e ž, preb. i. (ȋ)
širokogrudna
Po spletu je krožila fora:
ne reče se ženska je radodarna, ampak širokogrudna. Oba pridevnika sta v knjižnem jeziku sopomenki besedi "darežljiv", v tem reku pa je pomen obeh skrčen na radodarnost s spolnimi uslugami. Za žensko se že tako reče, da "rada da", če je ni treba preveč prepričevati, da privoli v spolni odnos s tabo, pridevnik "širokogruden" pa namiguje še na bujno oprsje (grudi = hrvaško prsi).
Sorodno: Ada da rada
Evfemizem: Dekle je pa dobrovoljno ...
štikli/štikle
Južna ustreznica za slovenske "visoke pet(k)e", ki pa se je že kar razširila, saj so takšni čevlji med ženskami zelo razširjeni. Odmevala je tudi v Severinini skladbi za Evrosong (oz. hrvaško Doro: Moja štikla).
Slovnično je samostalnik ženskega ali pa moškega spola; navadno se rabi le v množini.
"A si v štiklah/štiklih?"
šuškavac
lahek in tanek najlonski plašč, lahko nepremočljiv, plašč iz umetne mase, ki je šumel oz. šelestel, ko si se premikal. V modi so bili v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
šuškav'c
hrvaško "šuškanje" lahko pomeni tudi šepetanje; saj je bil pogosto podloga, ker se je hitro in enostavno očistil, za spolna šepetanja v naravi)
Tudi kondom (Fata zgroženo Muju, ki natika kondom: "Deca ti gladuju, a ti kupuješ kurcu šuškavac!" )
tehnične ovire
Je evfemizem besedne zveze bodeča žica, oziroma žica z žiletkami.
Uporablja se za prikrivanje krvave in zloglasne konotacije, ki jo vsebuje žica z žiletkami in s tem tudi za sprenevedanje, post festum pa tudi za norčevanje iz sprenevedanja.
Skovana je bila v času tako imenovane begunske krize leta 2015, ko se je Slovenija odločila, da žico namesti tekom meje s Hrvaško. Ker gre za moralno vprašljiv ukrep, je nastal tako tudi motiv za njegovo relativiziranje in tako so nastale tehnične ovire.