Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
klíc
1. glasno izgovorjeno, izrečeno, navadno kako ime
2. glasno izražena želja, zahteva po
3. poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
klic
vzklik, klicanje, krik, oglašanje, pozdrav, medklic, invokacija; poziv, apel; poklicanost | kričanje, vpitje, vreščanje, žvižg, glas, mahanje, vzklikanje, pozdravljanje, vrisk; prošnja, nagovor
klícati
klíčem nedov. kličóč, klicáje; -al -ala in -ála, -an -ana; klícanje in klicánje (í ȋ) koga/kaj ~ prijatelja, psa; Zjutraj ga ~e mama budi, zbuja: v nam. Takoj ga grem klicat; ~ koga jest |da naj gre jest|; Vsi jo ~ejo Mojca |imenujejo|; dov. Kako ga boš klical |imenoval|; vznes. klicati kaj na koga/kaj ~ blagoslov na polje, prekletstvo na sovražnika; poud. klicati po kom/čem ~ ~ starih časih |močno si jih želeti|; Zemlja kar ~e ~ dežju |je zelo izsušena|; klícati se klíčem se (í ȋ) pokr. zah. imenovati se: Kako se ~eš
krik
kričanje, vzklik, klic, vrisk, vrišč | vpitje, dretje, tuljenje, vreščanje, klicanje; cviljenje, bevsk, bevskanje; glas, oglašanje
mahanje
klicanje; kriljenje z rokami; vihtenje | vzklikanje, pozdravljanje, klic, pozdrav; gestikulacija, gestikuliranje; miganje