Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
tuberkulóza
nalezljiva bolezen z nekrotizirajočim vnetjem pri ljudeh in živalih, pri človeku jo povzroča okužba z mikroorganizmom Mycobacterium tuberculosis
ustáviti
en to stop; to bring* to a stop; to arrest, to stop; to kill; to check, to block
vírus
mikroorganizmi iz nukleinske kisline (DNA ali RNA), beljakovinskega plašča (kapside) in pri nekaterih tudi zunanje lipoproteinske ovojnice, ki merijo od 20 do 400 nm in se razmnožujejo samo v živih celicah ter lahko povzročajo nalezljive bolezni
vírus influénce
spada v skupino ortomiksovirusov. Poznamo 3 antigensko različne tipe (A, B in C) in več podtipov. Tipa A in B povzročata influenco pri človeku, tip C povzroča blago okužbo dihal. Tip A je patogen tudi za prašiče, konje in perutnino. Med infekcijo se virus s površinskimi glikoproteini (hemaglutinini) pritrdi na posebno mesto citoplazemske membrane gostiteljske celice (receptor, ki vsebuje sialično kislino).
vírus JC
spada v skupino papovavirusov. Osamili so ga iz možganov bolnika s progresivno levkoencefalopatijo. Pri imunsko pomanjkljivih osebah povzroča trajno okužbo ledvic. Izloča se z urinom. Pri novorojenih glodavcih povzroča tumorje. Transformira več vrst celic.
virusna okužba
(samostalnik)
en virus infection,
viral infection
de Virusinfektion
vročíca
stanje pri visoki telesni temperaturi, za katero so značilni slabo počutje, občutek vročine in včasih blodnje, navadno znak sistemske okužbe
vročína
1. visoka temperatura v ozračju, prostoru, ki jo povzroča sonce ali kak drug vir toplote
2. telesna temperatura, povišana nad 37 °C
3. občutek velike toplote zaradi večjega dotoka krvi v žile v koži
Yersínia
jersinija; rod fakultativno anaerobnih, nesporogenih črevesnih bakterij, ki so negibljive pri 37°C, toda gibljive s peritrihnimi bički, kadar rastejo pri temperaturi pod 30°C, z izjemo vrste Y. péstis, ki je vedno negibljiva. Tipska vrsta je Y. péstis, ki povzroča kugo pri človeku. Na človeka jo prenaša z glodavcev podganja bolha Xenopsylla chéopis. Y. pseudotuberculósis povzroča pri budrah, redkeje pri kuncih in drugih glodavcih septikemijo ali pa kronično bolezen s psevdotuberkuloznimi spremembami, zlasti v mezenterijskih bezgavkah. Človek se redko okuži. Bolezen poteka bodisi akutno kot septikemija, ki konča navadno smrtno, bodisi benigno kot abscedirajoč ileocekalni limfadenitis. Y. enterocolítica je patogena za mnoge živali in za človeka. Pri človeku povzroča črevesno okužbo z akutnim gastroenteritisom in vročino, z bolečinami v trebuhu in drisko. Lahko povzroči tudi septikemijo.
Dostopnost