Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
kako se v xyz jeziku reče
Razne besedne igre se začno s temi besedami, vse pa temeljijo na tem, da s slovenskimi besedami, ki so glasovno sicer zelo približane nekemu tujemu jeziku, izrečejo kaj, kar ima (navadno) žgečkljiv pomen v slovenščini, če ga pa nima, se pa smeješ temu, da ti je nekdo res nasedel in ni prepoznal slovenskih besed.
Oponašanje francoščine:
žabartma = žaba rit ima
bktravojé, kontravojé = bik travo je, konj travo je (mlajša različica); starejši govorijo še bktravaje
telésepasé = tele se pase
Poskusite Francoze očarati z naslednjo povedjo: Žené selepé naparé komuvé nalepak. = Ženske se lepijo na denar kot muhe na lepilo.
Najbolj znana francoska dieta ni Montignacova, ampak menžri = manj žri.
Zelo hudomušno je tudi preoblikovanje francoskega Notre-Dame (naša gospa = Marija, Jezusova mati) v "noter dam" (kaj drugega le kot spolni ud). Učinek je toliko večji, ker vzporejamo cerkev in spolnost.
Kako se po kitajsko reče ...
... klopca? (tuki) čiči-pa-čaki
... stranišče? čiči-pa-kaki
... postelja? tuki-fuki
Ka...
košúta
1. samica jelena
2. šema, ki predstavlja četveronogo žival, znana v okolici Celja
kôzel
1. kozji samec
2. neumen, neresen človek
3. sprednji, dvignjeni sedež na nekaterih vozovih, zlasti kočiji
4. lesena naprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje; koza
5. član samostanskega reda, ki ni duhovnik; brat
kôzel
-zla [-u̯] m živ. (ó) ~ se pase; ~ za kočijaža |sedež|; člov., slabš. |neumen, neresen človek; objesten, pohoten moški|; ver. žarg. patri in ~i bratje: poud.: iskati grešnega ~a |iskati osebo, ki bi jo obdolžili krivde|; streljati ~e |delati velike napake|;