Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
govoriti
pričati, kazati, pričati o; praviti, pripovedovati; imeti govor, spregovoriti, imeti predavanje; obrekovati, širiti govorice; šušljati | pogovarjati se
imeti govor
govoriti, imeti predavanje | predavati, spregovoriti; dolgoveziti
isturiti
1.sl naprej poriniti, naprej pomakniti
2. izobesiti
3. postaviti na vidno mesto
4. izstreliti
5. pognati, vreči iz
6.
1. pokazati se, pojaviti se
2. pomakniti se
kíhniti
-em dov. kíhnjenje (í ȋ) Kihnil je; poud. kihniti o čem O tem ne smem niti ~ |spregovoriti|;
odzváti se
-zôvem se dov., nam. odzvàt; drugo gl. zvati (á ó) komu/čemu ~ ~ vabilu; neobč. ~ ~ ukazu izpolniti ukaz: odzvati se na kaj ~ ~ ~ dogodek; neobč.: ~ ~ ~ klic oglasiti se, odgovoriti: ~ ~ z zvonkim glasom spregovoriti, reči:
parola
1.sl beseda
2. beseda, pogovor, pouk
3. beseda, izraz, rek
4. govor
5. beseda
6. govor
7. beseda, besedica, omemba
8. beseda, obljuba
povzéti
-vzámem R povzêmi povzemíte, povzél
1. kdo/kaj podobno, enako nakratko ponoviti kaj (po kom/čem / za kom/čim)
2. kdo začeti peti, govoriti (kaj) za kom/čim
3. kdo/kaj ugotoviti kaj (z/iz/iznad/od česa / po/na/pri čem / med/nad/pod čim / od kod/kod/kje) (s kom/čim)
tongue
1.sl jezik; človeški govor, jezik, veščina govora; način, spretnost izražanja; (zemeljski) rt; jezik plamena; jeziček (pri tehtnici); jezik pri čevlju; kembelj (zvona); ustnik (pihala); tračnica, kretnica
2. dotakniti se, polizati z jezikom; ozmerjati, ošteti; klepetati, jezik vrteti