-ómiti

dvomiti, podvomiti

podvómiti

podvómiti

-im in podvomíti in podvómiti -im dov.; drugo gl. dvomiti (ọ́ ọ̑; ọ̑; í/ȋ/ọ́ ọ́) o kom/čem ~ ~ prijatelju, uspehu; ⚪ ~ v uspeh o uspehu:

podvomiti v

(glagol) dvomiti

pomišljati

dvomiti, obotavljati se; oklevati | ugovarjati, nasprotovati, protestirati

protestirati

ugovarjati, nasprotovati, pritožiti se, oporekati; demonstrirati; grmeti, rohneti; vložiti menični protest, vložiti protest; upirati se | ne strinjati se, upreti se, dvomiti, pomišljati, obotavljati se; pritoževati se; glasno terjati, glasno zahtevati

tvivel

sl dvom

ugovarjati

nasprotovati, oporekati, protestirati, kljubovati, pritožiti se; jezikati, biti nesramen, biti predrzen, odgovarjati, nesramno govoriti z | zanikati, ne strinjati se, dvomiti, ovreči, izpodbiti, upreti se, obotavljati se, pomišljati, boriti se proti, zoperstaviti se, zavrniti; izreči se o obtožbah, zagovarjati se; predložiti; uveljavljati ugovor

zadvómiti

-im in zadvomíti in zadvómiti -im dov.; drugo gl. dvomiti (ọ́; ọ̑; í/ȋ/ọ́ ọ́) neobč. podvomiti, zdvomiti: o kom/čem ~ ~ resničnosti izjave; ⚪ ~ v uspeh o uspehu:

zdvómiti

-im in zdvomíti in zdvómiti -im dov.; drugo gl. dvomiti (ọ́ ọ̑; ọ̑; í/ȋ/ọ́ ọ́) o kom/čem ~ ~ uspehu zdvomiti nad kom/čim ~ ~ mladino; ⚪ ~ v možnost rešitve o možnosti, nad možnostjo rešitve: Zdvomil je, ali bo delo končal