Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Polde
človek, ki ga ne jemljemo resno; lokalni šaljivec oz. (faca), ki pa to ni
Ta je pa res en polde.
Zadnjič je bil spet un polde na Dnevniku.
> (Rudl), > (Lipe)
polom
v govorici mladih se beseda večkrat uporabi ob distancirani zmerni oz. rahli zgroženosti, takrat torej, ko nad nečim nismo navdušeni, še več, se celo neradi spominjamo. Včasih smo boljše volje kljub temu, da je folk povsem ponorel, pa je bilo res odštekano - tudi takrat je lahko polom, če hočemo poudariti, da je bilo zanimivo in živahno, celo malo preveč. In tu ne gre le za pijačo in petje, vključuje še vse drzge vragolije.
Primeri:
"OJ, kako si se imela za nov' let'?"
"V Brnu misl'š? Ej stara, nikol' več - te potovalne agencije! Boljš' da ne govorim - polom, res, polom ..."
"Ej jo, kak si se imela zanč na žuru?"
"P'r Petri? Ej, nauš verjela - z majonezo smo se obmetavali. Ej polom, res ..."
Sopomenka: konec.
potrdilnik
Potrdilnik je besedna vrsta, s katero nekaj dodatno potrdiš, zagotoviš, zapečatiš (npr. res, zares, sigurno ...).
Tudi 7. sklon
prasica
*res huda (dobra) ženska (seksi); afirmativni kompliment
*tudi ženska, ki se daje dol z vsemi razen s tabo (Kurba glih ni, je pa prasica); slabšalna oznaka
Brhka ženska. Novoslovensko: seksi baba. Vulgoslovensko: fukabilna pička.
*tudi žena od prašiča
*mokrica, straniščna ali podkamenska živalca "Se mi gravža v njihovem skretu, ker okoli školjke prasice hodijo."
*Transportna vreča, ki se uporablja v alpinizmu in jamarstvu. Ime je seveda dobila zaradi tega, ker je zmeraj "težka ko prasica".
*doma narejene sani iz starih smučk, za prevoz pijače, hrane in ostalih potrebščin za kvalitetno preživljanje zimskih radosti v gorah ali nedostopnih kočah v alpskih dolinah. Ime je dobila seveda po že zgoraj navedenih razlogih. "težka je kot prasica"
V kulinaričnem smislu prašičje meso. SRHRV: Nema (p)tice do prasice. = ni boljše perutnine od prašiča.
Najboljša riba = (ihanski brancin) = prašič
Prijatelj z mizo
Oseba s katero lahko obdržiš prijateljski odnos samo v primeru, da je med vama miza (oz. dovolj velika razdalja, da pogovor lahko normalno poteka in vaju ne zanese v drugačne 'prijateljske' vode).
A: Ali sta res lahko samo prijatelja?
B: Ja, seveda, samo 1 miza mora biti vmes.
A: Super, najbolje, da potem kar vedno sabo nosiš mizo!
prismoda
NEUMNEŽ, neumnica, butec
"Ti si ena taka prismoda!"
"Tale je res prismojen."
Največkrat se izraz uporabi, ko kdo naredi kaj neumnega ali se obnaša neprimerno.
prmejdun
pri moji veri, pri moji duši, pri mojem Dunaju ; blaga kletvica
variante: prmejdunej
prmejdunej! to pa že ne bo držalo, prmejdunej! ...potem so se kar naenkrat konji splašili in šli v galop naravnost v vodo
tudi "prmejdunej zunej", bolj zvočno
druge variante: mejduš, prmejkrščenduš, prmejdevet, prmejdeset
prmejdevet!! res je bilo tako!, ne verjameš?!
> gl. tudi (kletvice v slovenščini)
prstjen
Prstjen (pridevnik) pomeni tečen, zoprn, siten. Besedo poznajo večinoma starejši Jeseničani, med mlajšimi ni toliko znana. Nemalo preglavic povzroča vsem ostalim Slovencem, saj si njen izvor pogosto razlagajo z besedo prst (del roke) ali prst (zemlja). Ne vem, če ima prstjen res kakšno zvezo z omenjenima besedama.
Besedne zveze: "Ne bodi tako prstjen/prstjena!" "Ima prstjen glas." "Kako se prstjeno držiš!"
Iz besede je izpeljan tudi glagol prstinariti, ki pa ni široko uporabljan, in pomeni sitnariti ("A že spet prstinariš?")
Vsekakor je prstjen unikatna beseda, ki jo je vredno ohraniti.
Pune vrei
Štajersko (zlasti vzhodno) za 'zelo v redu', 'zelo dobro', 'ful kul'
"Toti koncert, za kerega si mi oni dan rekla, veš da je bil res pune vrei."
'Pune' se v pomenu 'zelo' in 'dosti' ter 'veliko' uporablja tudi samostojnejše: "Joj, toto matematiko se bom moral zaj pune naučit."