vročeválec

-lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) urad. vročiti dokument po ~u vročeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) urad. vročeválčev -a -o [u̯č] (ȃ) urad.

vročeváti

vročítev

glagolnik od vročiti

vročitev

>>> glej geslo >>>

vsebina

(samostalnik)

with

sl z, vključno z

writ

sl (sodna) odredba, nalog; ukaz, odločba (sodišča)

začeti sodni postopek v zvezi

| pozvati, vročiti sodni poziv; tožiti

zapisati

(glagol)

письмо́

pismo