ambivalénten

-tna -o (ẹ̑) ~o razmerje do drugih |protislovno, dvojno|; ambivaléntnost -i ž, pojm. (ẹ̑) |protislovnost, dvojnost|;

amplifikacija

ojačenje, ojačitev, amplifikacija

anaforičen odnos

anaforičen odnos

Analiza stroškovne učinkovitosti

vrsta ekonomske analize, ki primerja stroške in izide zdravljenja
enCost-Effectiveness Analysis - CEA

analizátor

1. naprava za analizo
2. filter v polarizacijskem mikroskopu za ugotavljanje ravnine nihanja polarizirane svetlobe pri prehodu skozi optično aktivno snov
3. po Pavlovu in ruskih fiziologih funkcionalna enota, ki jo sestavljajo čutilo, senzorična pot in končni del te poti v možganski skorji

analiziran

(pridevnik)

analizirati

(glagol)

analogija

odnos enakosti; analogija je lahko povsem pojmovne narave (uravnava razmerje med pojmom in predmetom), ali pa je pojmovana kot realna struktura (npr. pri Platonu kot kozmično načelo reda). Aristotel razlikuje številne oblike analogije; uporaba zakona po podobnosti; težnja po prilagajanju podobnih pojavov s ciljem večje enotnosti in pravilnosti predvsem pri sklanjanju, spreganju, besedotvorju; podobne lastnosti ali vedenjske oblike

ancillaire

angleška zgodovina

na j. obali Velike Britanije