Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
στρατηγικός
3 (στρατ-ηγός), fem. στρα-τηγίς, ίδος 1. ki se tiče poveljnika, poveljniški, ἐσθής poveljnikova obleka, τὰ στρατηγικά poveljnikove dolžnosti, ἡ στρατηγίς (ναῦς) poveljnikova (admiralska) ladja; πύλαι vhod k poveljnikovemu šatoru. 2. sposoben za poveljevanje, izveden v vojni umetnosti, vešč vojni, ἀνήρ izvrsten vojskovodja.
στρατιά
, ἡ, ion. στρατιή (στρατός) 1. a) vojska, vojstvo, armada, vojaki, vojna moč (v taboru in na potu), πεζή ali πεζικὴ καὶ ναυτική pehota (pešci) in vojska na morju (mornarica); b) četa, krdelo, množica NT. 2. vojni pohod.
στρατιωτικός
3, fem. στρατιῶτις, ιδος ki se tiče vojaka ali vojske, vojaški, vojni; ἡλικία za vojaško službo sposoben; pren. bojaželjen, bojevit, sirov; subst. a) ἡ στρατιῶτις (ναῦς) ladja za prevoz vojakov; b) τὰ στρατιωτικά vojaštvo, vojska, vojništvo, vojaki (= τὸ στρατιωτικόν); χρήματα denar za vojsko.
τέλος
, ους, τό [Et. iz qweles- iz kor. qwel, vrteti; prv. pomen: zvršitev, višek = konec; sor. τέλλω] 1. a) konec, meja, izid, sklep, konec življenja, smrt, τέλος ἔχω po meni je NT, mrtev sem, ἡ ἀρχὴ καὶ τὸ τέλος začetek in konec NT, εἰς τέλος τοῦ ζῆν ἀφικνέομαι dospem na rob življenja, πρὸς τέλος γόων ἀφικνέομαι neham tarnati, τέλος γίγνεται τῇ ἡμέρᾳ dan se bliža (nagiba) h koncu, ἡ θυσία τέλος εἶχεν daritev je bila končana; μύθων konec govora, οὐ τέλος ἵκεο μύθων nisi še vsega povedal (kar bi moral povedati); b) (določen) rok χρόνου, μισθοῖο čas plačila; c) cilj, namen, smoter; τῆς πίστεως namen vere NT, τέλος (χαριέστερον) početje, dejanje; θανάτοιο τέλος = θάνατος, slično γάμοιο, νόστοιο τέλος = γάμος, νόστος; d) adv. τέλος, τὸ τέλος končno, naposled, nazadnje, slednjič, εἰς τέλος naposled, do konca NT, διὰ τέλους neprestano, popolnoma. 2. a) do-, izvršitev, uresničenje, izpolnitev, odločitev, τέλος ἔχει τι izpolnjuje se kaj, ἐν ἐμοὶ τέλος γίγνεται v mojih rokah je odločitev, τούτου τέλ...
τίθημι
, vzpor. obl. τιθέω [Et. kor. dhē, deti, dejati, lat. facio; fēc(i) = (ἔ) θηκ(α); slov. de-ti, dejati, delo, (blago)det; nem. Tat, tun. – Obl. at. pr. ind. 2 sg. τίθης, τίθεις, τιθεῖς, 3 sg. τίθησι, τίθει, τιθεῖ; pl. τίθεμεν, τίθετε, τιθέασι, cj. τιθῶ, opt. τιθείην, imper. τίθει, τιθέτω, inf. τιθέναι, pt. τιθείς, impf. ἐτίθην, ἐτίθειν, pl. ἐτίθεμεν, -ετε, -εσαν; fut. θήσω, med. θήσομαι, aor. ἔθηκα, ἔθετον, ἔθεμεν, cj. θῶ, opt. θείην, med. ἐθέμην, redko ἐθηκάμην, pf. act. τέθηκα, pass. aor. ἐτέθην, fut. τεθήσομαι, adi. verb. θετός, θετέος; za pf. pass. κεῖμαι; ep. pr. ind. 2 sg. τίθησθα, 3 pl. τιθεῖσι, inf. τιθήμεναι, med. pt. τιθήμενος, impf. 3 sg. τίθει, aor. ind. θῆκε, 1 pl. θέμεν, 3 pl. θέσαν in (ἔ) θηκαν, cj. θήω, θείω, 2 sg. θήῃς, 3 sg. θήῃ, θῇσιν, 1 pl. θήομεν, θείομεν, inf. θέμεναι; med. fut. 2 sg. θήσεαι; aor. 3 sg. ind. θέτο, θήκατο, 3 du. θέσθην, cj. θήομαι, θείομαι, opt. θείμην, imper. θέο; ion. impf. act. 1 sg. ἐτίθεα, 3 sg. ἐτίθεε, aor. cj. θέω, θέωμεν, θέωσι, med. ἔθεο, c...
ὑπ-ηρέτης
, ου, ὁ (ἐρέτης) 1. veslar, mornar. 2. sluga, služabnik, strežnik, pomočnik, tovariš, spremljevalec, vojaški sel, raznašalec ukazov v vojni, pribočnik; a) krvnik, birič, liktor; b) sluga oklopnikov, ki je nosil prtljago, ščit in živež.
Χαρι-κλῆς
, έους, ὁ atenski vojskovodja v peloponeški vojni in eden izmed tridesetih tiranov v Atenah.
književnost, literatura
Dostopnost