Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
duh
nematerialno, substancialno, enostavno, živo in ustvarjalno načelo v nasprotju z materijo, snovjo
dust
(a) [GENERAL AND TECHNICAL]: (1) fine, dry particles of matter found in the air and covering the surface of objects, typically consisting of soil lifted up by the wind, pollen, hair, etc. (2) Any substance reduced to fine particles; powder. (b) [ASTRONOMY] Submicron particles in outer space, largely silicates and carbon compounds, that contribute greatly to extinction at visible wavelengths. (c) [MEDICINE, BIOLOGY, ZOOLOGY]: the earthy remains of bodies once alive; the remains of the human body.
sl práh(a) [SPLOŠNO IN TEH.]: (1) fini, suhi delci snovi, ki se nahajajo v zraku in prekrivajo površino predmetov, običajno sestavljeni iz prsti, ki jo je dvignil veter, cvetnega prahu, laskov itd. (2) Katera koli snov, zmanjšana na drobne delce; prašek, zlasti pridobljen z drobljenjem kake snovi. (b) [ASTRONOMIJA]: submikronski delci v vesolju, večinoma silikati in ogljikove spojine, ki močno prispevajo k izumrtju pri vidnih valovnih dolžinah. (c) [MEDICINA, BIOLOGIJA, ZOOLOGIJA]: zemeljski osta...
dušenje
pojemanje amplitude nihanja zaradi izgube energije oz. pretvorbe energije nihanja v toploto (dekrement); pojemanje moči (v decibelih, dB) pri prenosu električne energije je posledica sevanja in upora vodnikov, pri telekomunikacijskih signalih pa absorpcije atmosfere; zmanjševanje hitrosti pretoka tekočin ali plinov v napeljavah; (počasno) kuhanje v majhni količini tekočine (lastnega soka ali malo maščobe) pri stalni temperaturi ok. 100 °C
džazno
tudi: žazno
Ta ljubljanska beseda ima kot pridevnik precej nedoločen pomen (predvsem pragmatičen), kot prislov pa pomeni zelo, ima pa šaljiv prizvok. Lahko se rabi pridevniško ali prislovno ("Potem je pa spet svoje džazne pravljice začela napletati ..." oz. "Ja, kar naj sama zrihta, ko je tako džazno pametna/lepa!"). Naglas na prvem zlogu.
Ta beseda je bila v devetdesetih menda splošno razširjena med ljudmi, tedaj v poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih. Prvotno je res pomenila nekaj super, krasnega, sčasoma pa je zaradi pogoste uporabe dobila šaljiv prizvok, predvsem pa pomen, da govorec neko stvar opisuje kot resnično dobro, in mu poslušalec to tudi verjame, govorec sam pa o tem dvomi ali sam pri sebi celo zanika.
Včeraj jo je spodrival "džabest" in danes "ultimativno"
Dostopnost