Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
šêsti
-a -o vrstil. štev. (é) ~ dan v tednu; ~ega junija 〈6.〉; ~ del celote šestina: sedeti v ~i vrsti; priti ob ~i uri |ob 6. uri; ob 6h; ob 6.00; ob 18. uri; ob 18h; ob 18.00|; potres ~e stopnje; publ. ~a celina |Avstralija|; jezikosl. ~ sklon |orodnik|; šêsti -ega m, člov. (é) Šele ~emu je uspelo; nečlov. končati do 21. ~ega 〈6.〉 |do 21. junija|; šêsta -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. hoditi v ~o |v šesti razred nekdanje osemletne gimnazije|; prihajati pred ~o |pred 6. uro; pred 18. uro|; v šêsto zapored. prisl. zv. (é) ~ ~ je le naredil vozniški izpit šestič:
šóla
1. vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti
2. pouk
3. privrženci, učenci, katerih dela imajo skupne značilnosti, izvirajoče iz doktrin, dosežkov vzornika, učitelja na filozofskem, umetniškem, znanstvenem področju
Šubanci
Dijaki Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana a.k.a. Šubičeva gimnazija ali Šuba.
Nočejo pa biti Šubci, ker to spominja na srbizem "šupci" - anusniki.
Šupci so bili vajenci (škola učenika u privredi = ŠUP)
taf
Izraz za osebka, ki s svojim vedenjem in oblačenjem skuša predstavljati avtoriteto na ulici. Največkrat gre za raperje, ki imajo hlače na kolenih, kadijo droge ter v nočnih lokalih težijo rulji, ki jim v gužvi stopi na nogo.
Izraz so prvič uporabili dijaki Ptujske gimnazije, zavoljo porasta osebkov, ki se kvalificirajo za tafe, pa se je izraz hitro razširil po (pre)ostali Štajerski.
Dostopnost