Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
uprávljanje
Doseganje organizacijskih ciljev prek načrtovanja, organiziranja, izvajanja in evalvacije organizacijskega ...
en management, managing
vodítelj
Oseba, ki ima najvišjo in celovito odgovornost v ekipi, organizaciji, ...
en leader, head of state
vrtičkarstvo
1. Dejavnsot obdelovanje manjšega kosa zemlje, navadno najetega, bolj ali manj oddaljenega od mesta stalnega bivališča (nikakor ne na istem posestvu kot hiša, kajti to je vrt in za obdelovalce vrta ni posebnega izraza); kdor se s tako dejavnostjo ukvarja, je vrtičkar - navadno to počne v lastno zadovoljstvo, da si pridela domačo zelenjavo in preganja dolga čas, zato si pogosto razširi lopo za orodje za preživljanje prostega časa.
2. iz dejstva, da so vrtički navadno zelo neuglašeni, saj niso sistemsko urejeni (posesti so različne, enako obdelava in pridelava, nekateri imajo vrtičke tudi za izražanje svoje umetniške žilice, sploh pa so raznolike lope, ki se mariskje kar barake), izhaja oznaka vrtičkar v širšem smislu oz. prenesenem pomenu, češ da je vrtičkar vsak, ki obdeluje le svoj vrt, za drugo pa mu ni mar: torej ozkogledi, egoistični, neangažirani posamezniki, ki niso sposobni preseči lastne ujetosti za dobro širše skupnosti; vrtičkarstvo je stanje množice takšnih ljudi, recimo dand...
zavéza
Izjava, ki določa, da je posameznik ali skupina dolžan oz. ...
en commitment
Žlahta, strgana plahta
1.) zelo star (in preživel) slovenski pregovor, ki je odsvetoval vsakršne posle s sorodniki, tudi daljša druženja, kajti navadno so se končala z jokom in dolgoletno užaljenostjo.
Dandanes, v upadanju natalitete, je vsaka sorodniška povezava koristna in navadno donosna. Če nimaš strica na ministrstvu ali tete na televiziji, si bolj ali manj oplel.
2.) ne zanašaj se na sorodnike; sorodniki se lahko v zadnjem trenutku premislijo; ne pričakuj pomoči od sorodnikov;
Raba krilatice: pri izvedbi pomembnih odločitev, ki so lahko tudi tvegana, ne računaj na širšo pomoč sorodnikov; sorodniki (ker ne razumejo vsebine ali dejanj) so lahko bolj v oviro kot v pomoč;
γάρ
(iz γὲ ἄρ = saj torej) veznik, ki ne stoji nikdar na prvem (navadno na drugem) mestu 1. navaja vzrok: kajti, namreč, zakaj, saj (lat. nam, enim); pomni: a) včasih stoji pred stavkom, čigar veljavnost utemeljuje: Ἀτρείδη, πολλοὶ γάρ τεθνάσι Ἀχαιοί, τῷ σε χρὴ πόλεμον παῦσαι ker je mnogo A. umrlo, moraš; ali ti moraš, kajti; b) včasih stoji v parentezi: καὶ ἐγώ – ἔγνων γάρ, ὅτι οὐκ ἤρεσεν – ἀλλά τοι ἔφην spoznal sem namreč; c) ne redko stoji γάρ eliptično (stavek, ki se utemeljuje, se mora iz zveze dopolniti); οὔτε ἐσθίουσιν πλείω ἢ δύνανται φέρειν, διαρραγεῖεν γάρ ἄν (kajti sicer bi …) namreč εἰ πλείω ἐσθίοιεν; tako posebno v odgovorih: καὶ δῆτ' ἐτόλμας … ὑπερβαίνειν νόμους; οὐ γάρ τί μοι Zεὺς ἦν ὁ κηρύξας τάδε = da, saj ni Z. zapovedal tega; πολλὴ γὰρ ἀνάγκη da, kajti to je neizogibno. 2. potrjuje kaj: gotovo, seveda, kajpada, nemara, pač. 3. nam kaj pojasnjuje ali razlaga: namreč (ἓν δ' ἴσθ'* ὅσων γὰρ εἰσεκήρυξαν, Soph. El. 690). 4. v vprašanjih izraža posledico: torej ἦ ζῆ γὰρ ἁνήρ; π...