Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
jelene pozdravljati
Pomeni izdatno in glasno bruhati po popivanju (kot da bi rukal).
Primeri rabe: Včeraj sem spet jelene pozdravljala.
//Prijatelj je moral ustavit avto, da sem šel ven jelene pozdravt.//
Izraz sem prvič slišala pred leti od Jeseničanke.
Čisto pravilna starejša različica je bila Jelene klicat.
A si spet jelene klical?
Jezikova župa
Dolga pridiga, karanje ali govoričenje.
Ker se hči ni pravočasno vrnila domov, je od mame dobila jezikovo župo.
Obljubili so jim jezikovo župo. (Več o tem primeru v zapisu Borisa Vezjaka Haranje in jezikova župa namesto pršuta.)
Na Dolenjskem v rabi tudi različica "jezičen ajmoht".
Primer rabe:
Danes sem se pa že najdel - jezičnga ajmohta.
Danes je pa samo jezičen ajmoh skuhala.
JG
jebiga; jebi ga;
Kaj pa morem; kar je, je; je že tako; pa kaj pol; nič (več) ne morem; vdam se; bo že; SW (so what).
Zapisana oz. SMS-jevska različica govorjenega jebiga ali skomiganja z rameni.
džej-dži
"En JB!"
"En džej bi? Džeja nimamo!"
"Džej-dži. Pol pa balantainsa."
jozos
Jozos je celjska izpeljava bolj poznanega in splošno razširjenga vzklika JEZUS. Uporablja se kot poudarek v stavku.
Primer: Jozos, res ne vem, kje se danes dobimo.
Poljudna razlaga: Jozos je Jezusov štajerski brat.
Celjska različica, ki se uporablja v primeru zavzdiha je Jesos.
Primer: Jeeesos, jesos, bi rekel Zagi mlajši.
Ka?
Resnična ljubljanska različica vprašalice "kaj", za razliko od docela podtaknjenega "kva", ki ga v Ljubljani slišiš le od Gorenjcev.
Seveda se uporablja tudi v zvezah kot so "Ka ti pa je?" "Ka je to za en muvi?" itn. Še posebno zaželeno je rahlo nazalno izgovarjanje, ki je tudi drugače značilno za ljubljanski slengovski novorek.
kako se v xyz jeziku reče
Razne besedne igre se začno s temi besedami, vse pa temeljijo na tem, da s slovenskimi besedami, ki so glasovno sicer zelo približane nekemu tujemu jeziku, izrečejo kaj, kar ima (navadno) žgečkljiv pomen v slovenščini, če ga pa nima, se pa smeješ temu, da ti je nekdo res nasedel in ni prepoznal slovenskih besed.
Oponašanje francoščine:
žabartma = žaba rit ima
bktravojé, kontravojé = bik travo je, konj travo je (mlajša različica); starejši govorijo še bktravaje
telésepasé = tele se pase
Poskusite Francoze očarati z naslednjo povedjo: Žené selepé naparé komuvé nalepak. = Ženske se lepijo na denar kot muhe na lepilo.
Najbolj znana francoska dieta ni Montignacova, ampak menžri = manj žri.
Zelo hudomušno je tudi preoblikovanje francoskega Notre-Dame (naša gospa = Marija, Jezusova mati) v "noter dam" (kaj drugega le kot spolni ud). Učinek je toliko večji, ker vzporejamo cerkev in spolnost.
Kako se po kitajsko reče ...
... klopca? (tuki) čiči-pa-čaki
... stranišče? čiči-pa-kaki
... postelja? tuki-fuki
Ka...
kavč pes
Pes, ki ga imamo v stanovanju in je ponavadi zelo razvajen. Malomeščanska različica psa. Igrača.
saalonski pes
(pizdolizec)
"Ta kavč pes še nikoli ni šel iz stanovanja. S sladkarijami ga futrajo in po moje ga imata mati in hči za pizdolizca. Foter po cele dneve pije, ta mala pa tudi pri tridesetih nima še nobenega fanta."
Dostopnost