Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
žvaliti
Beseda pomeni poljubljati se po francosko. Besedotvorno je izpeljana iz besede žvau, žival torej, kar namiguje na to, da (vsaj sprva je, ali pa je bilo tako mišljeno) označuje zelo živahno, živalsko zalizovanje, že skoraj perverzno poljubljanje. Danes je pomen bolj ko ne nevtralen, saj je (srati) ne sliši več.
"A sta zažvalila?"
"Ej, kaj pa tedva? A žvalita?"
Pogovorno lahko "**za**žvaliti" lahko pomeni tudi nekoga močno udariti.
"Stari, tak te bom zažvalo okrog gobca, da se boš iskal."
Dezinstitucionalizacija
Temeljna ideja dezinstitucionalizacije je, da telesne, senzorne in intelektualne ovire kot tudi duševne stiske ne smejo biti več razlog za kakršnokoli izključevanje ljudi, med katero spada tudi prostorska segregacija, to je nameščanje ljudi v večje zavode in druge institucije. Dezinstitucionalizacija pomeni zapiranje totalnih ustanov in odpiranje služb v skupnosti, ki so blizu ljudem in odgovarjajo na njihove potrebe. Vendar gre pri dezinstitucionalizaciji tudi za spremembo odnosov med strokovnjaki in uporabniki, za prevzemanje novih družbenih vlog in vključevanje uporabnikov, za premik moči od strokovnjakov in institucij k uporabniku, pa tudi za spremembo epistemologije razumevanja dolgotrajnih stisk. Dezinstitucionalizacija se je začela v 60. letih prejšnjega stoletja v Združenih državah Amerike, se nato preselila v zahodno Evropo, po letu 1990 pa kot univerzalna politika in globalna platforma za spremembe širše zajela svet. Danes je deklarirana v številnih mednarodnih dokumentih, ...
Dialoški pristopi
Uvrščamo jih med postmoderne sistemske pristope pomoči (skupaj z narativnimi in k rešitvi usmerjenimi), utemeljene na epistemologiji socialnega konstrukcionizma, po kateri je naša resničnost ustvarjena v procesih družbenega in osebnega konstruiranja (interpretiranja) in dialoga. Različice dialoških pristopov se pojavljajo pod več imeni, npr. kot hermenevtični, sodelovalni pristopi, konstruktivni in pomagajoči dialogi, odprti dialogi. Zagovorniki in izvajalci dialoških pristopov na področju psihosocialne podpore in pomoči (posameznikom, parom, družinam, skupinam in skupnostim) se izogibajo tradicionalnim psihološkim postopkom diagnosticiranja psihosocialnih težav ljudi na podlagi konstruktov psihiatričnih motenj in so pozorni na družbene oziroma strukturne vire človeških stisk in na vlogo jezika. Glavni cilj izvajalcev dialoških pristopov je pomoč uporabnikom, da se premaknejo iz monologov, v katerih so obtičali, v bolj osvobajajoče dialoge. K temu prispeva prizadevanje pomagajočih ola...