Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἀξιό-χρεως
2, ion. ἀξιόχρεος 2, n. pl. -χρεα ki zadostuje potrebi; tako velik (dober, važen) kakor je potreba; zadosten, primeren, vreden, sposoben, vrl, polnoveljaven, tehten, utemeljen πρόφασις, verodostojen μάρτυς; πόλις, δύναμις znamenit, znaten, precejšen.
ἀσκέω
umetno obdelujem, izdelujem, izgotavljam, umetno gladim; krasim, snažim, lepšam; lično, spretno, umetno; ukvarjam se s čim, bavim se s čim, opravljam, urim se, vadim se, vežbam se; opravljam, izvršujem, vršim, izvajam, gojim; trudim se, navadim se; prizadevam si; urim, vadim; (marljivo) se urim
ἀσκέω
[3. sg. impf. ep. ἤσκειν] 1. umetno ob-, izdelujem, izgotavljam, umetno gladim χιτῶνα; krasim, snažim, lepšam; ἠσκημένος olepšan, okrašen; λόγῳ ἠσκημένος z omamo opremljen, iz-, namišljen. – pt. ἀσκήσας z glag.: lično, spretno, umetno. 2. bavim se s čim, opravljam, urim se, vežbam se, τί v čem; izvršujem kaj κακά; ἀσέβειαν sem brezbožen, gojim δίκαια; σιωπήν molčim; z inf. trudim se, navadim se česa; prizadevam si NT; τινά τι urim (vežbam) koga v čem; ἐχθρόν vzredim, ἠσκημένος uren, spreten, vrl, izvežban, εὖ ἠσκηκώς dobro izvežban. 3. med. (marljivo) se urim ταῦτα.
γενναῖος
3 (poet. 2) (γέννα) 1. pri osebah: a) prirojen, plemenit, pravi; b) vrl, pošten, plemenitega značaja; τὸ γενναῖον plemenitost srca, blagodušnost; o živalih: plemenite vrste, pasme. 2. pri stvareh: pravi, resničen, izvrsten, plemenit; δύη iskrena, prava bol(ečina).
δῖος
3 ep. in poet.; fem. ep. δῖα, at. δία, Evr. Bakh. 598 δῖος [Et. iz διϝιος, lat. dius, božji iz divios, sub dio, gl. Ζεύς] 1. svetel, bliščeč, krasen, vzvišen, izvrsten, vrl συβώτης, plemenit. 2. božanski, nebeški, od boga. 3. (Διός) kar pride od Zevsa, Zevsov sin, hči, φλόγα δίου βροντᾶς Zevsov tresk.
ἐν-εργός
2 (ἔργον) 1. delaven, močen, krepek, odločen, vrl. 2. plodovit, rodoviten, izdaten; χρήματα obrestonosen.
ἐπι-εικής
2 (εἰκός) 1. o stvareh: primeren, prikladen, pristojen, spodoben, pravičen ἀμοιβή, λόγος, ἐπιεικέστερα λέγω govorim primerneje, utemeljen πρόφασις, ugoden, sprejemljiv ὁμολογία; τὸ ἐπιεικές pravičnost, krotkost, blago mišljenje NT, ἡ ἐπιεικεστάτη ὁδός najbolj verjetna razlaga; ὡς ἐπιεικές kakor se spodobi, οἷ' ἐπιεικὲς ἔργ' ἔμεν ἀθανάτων kakršna morajo biti; ὅν(sc. μῦθον) κ' ἐπιεικὲς ἀκούειν kar je dovoljeno slišati; πρὸς τὸ ἐπιεικές blagohotno, prizanesljivo. 2. o osebah: sposoben, vrl, obziren, pravičen, razumen, dobrohoten, blag. – adv. ἐπιεικῶς in -κέως dostojno, primerno λέγω, zadostno, dovolj, zelo, precej παραπλησία, približno, takorekoč, seveda.