Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ga
1. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati
2. krepi predmet ali smiselni osebek
grešni kozel
Pojem prihaja iz starojudovskega obreda ob praznovanju spravnega dne, kot je določen v 3. Mojzesovi knjigi (Levitiku). Ob tem prazniku so določili za žrtev junca in dva kozla. Izmed kozlov je Aron (oz. veliki duhovnik) z žrebom izbral enega, nanj položil roki in prenesel vse grehe judovskega ljudstva. Te živali se zdaj ni smel nihče več dotakniti, saj je pripadala Azazelu, zato so jo izgnali v puščavo. Drugega kozla in junca pa so žrtvovali. V razširjenem pomenu je "grešni kozel" vsakdo, posameznik ali skupina, na katerega naložijo grehe kakšne skupnosti. Antropologi, sociologi, psihologi, psihoanalitiki idr. so podrobno analizirali mehanizme, po katerih se skupnosti, od mikroskupin do celih civilizacij, notranje utrdijo, tako da notranjo agresijo preusmerijo na grešnega kozla, ki mu naložijo odgovornost za konflikte in težave skupnosti. Nekateri psihoterapevti so, na primer, pokazali, kako so v psihiatričnih bolnišnicah potrebni brezupni primeri (takšni, da sopacienti o njih govorijo:...
in
1. za vezanje dveh istovrstnih členov
2. za vezanje dveh sorodnih pojmov v pomensko enoto
3. za izražanje velike količine, visoke stopnje
4. za seštevanje, prištevanje
5. za stopnjevanje
6. ki je znan, a se noče, ne more imenovati
7. za izražanje nepričakovanega nasprotja
8. za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
1. za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporednost
2. za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto
3. za izražanje intenzivnosti dejanja
4. za izražanje namena
5. za izražanje nasprotja s prej povedanim; pa
6. za izražanje
7. čeprav, četudi
1. za izražanje pomenov kakor pod II, zlasti 4—7
2. za navezovanje na prej povedano
3. za opozoritev na prehod k drugi misli
4. za izražanje začudenja, presenečenja, nejevolje
ín
poudarja navezovanje na prej povedano; opozarja na prehod k drugi misli; uvaja začudenje, presenečenje, nejevoljo; poudarja dodajanje; uvaja dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega; uvaja nepričakovano nasprotje; izraža nasprotje s prej povedanim; izraža nepričakovano; izraža omejevanje; stopnjuje poudarjanje dodanih sporočil; izraža namen; izraža pogojno-posledične razmerje
informácija
Neposredno uporaben podatek oz. sporočilo, ki prejemnika poduči o posameznem ...
en information
Institucionalno nasilje
Odvija se v ustanovah, kjer ljudje bivajo ves čas (domovi za stare, vzgojni in drugi zavodi, zapori, bolnišnice) ali delno (dnevno varstvo, dnevni centri) in imajo neposreden stik s strokovnim osebjem, od katerega so odvisni. Ni istoveten pojem strukturnemu nasilju, čeprav ga vključuje oz. odraža. Oblike tega nasilja vključujejo fizično, psihično in spolno nasilje, omejevanje svobode, poniževanje, zasmehovanje, trpinčenje, tiraniziranje in podobna dejanja. Žrtev je lahko vsakdo, ki živi v instituciji in je odvisen od osebja. Nasilje je lahko tudi medvrstniško, ne le s strani osebja. Institucionalno obliko nasilja, ki jo izvaja osebje, je izjemno težko prepoznati in preganjati, ker žrtve o tem ne poročajo zaradi odvisnosti od osebja. Osebje pa je tiho zaradi medsebojnih podpor takemu ravnanju in institucionalne klime glede tem, o katerih se ne govori. Znani so eksperimenti o tem, kako hitro se pri osebju razvije nasilno ravnanje, če kontekst institucije to podpira.
Dostopnost