Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
epilepsíja
kronična motnja možganske funkcije, za katero so značilni ponavljajoči se napadi nezavesti ali motnje zavesti in/ali motnje motoričnih, senzoričnih, vegetativnih in psihičnih funkcij (napadi so lahko znak zelo različnih bolezni osrednjega živčevja)
Epistemologija
Razlikujemo filozofski (prevladuje v anglosaških deželah) in znanstveni pristop (značilen za frankofonske dežele) k epistemologiji. Epistemologija kot filozofska veda odgovarja na vprašanje, kaj je znanje, vednost, kaj lahko vemo in kako vemo, da nekaj vemo. Je spoznavna teorija (gnoseologija), ki proučuje izvor, strukturo, metode in veljavnost vednosti oziroma (spo)znanja. Epistemologija kot znanost proučuje znanstvena spoznanja, načine izgradnje znanstvenega znanja in znanstvenega opisovanja oziroma razumevanja, pojasnjevanja sveta. Pomeni teorijo znanosti. Govorimo lahko tudi o posameznikovi epistemologiji v smislu njegovih temeljnih predpostavk vednosti o sebi in svetu, njegovih spoznavnih in čustvenih navad, na podlagi katerih deluje. V tem kontekstu epistemologije kot znanosti proučujemo temeljne podstati – biološke, družbene in psihosocialne – vednosti, vzorce organiziranosti zaznave, mišljenja, odločanja, vrednotenja, čustvovanja, ki je podlaga vedenju opazovanega sistema. Gle...
epitélij
praviloma avaskularno tkivo z zelo malo medceličnine v ozkih medceličnih špranjah, ki pokriva zunanje in vsa notranja površja telesa (iz njega se na nekaterih mestih razvijejo žleze), glede na število skladov in obliko vrhnjega sklada celic se deli v enoskladni ploščati, enoskladni izoprizmatski, enoskladni visokoprizmatski, večvrstni visokoprizmatski, večskladni ploščati, večskladni visokoprizmatski in prehodni epitelij
epiziotomija
prerezanje presredka ob koncu druge porodne dobe, da se preprečijo poškodbe (raztrganje) pri porodu
Erysipelóthrix
erizipelotriks; rod po Gramu pozitivnih, asporogenih, negibljivih tankih paličk, včasih tudi nitk. Edina vrsta rodu je E. rusiopáthiae (E. insidiósa), ki povzroča rdečico pri prašičih, pri človeku pa je erizipeloid lokaliziran navadno na rokah. Patogen je tudi za druge živalske vrste.
Dostopnost