Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
draw*
1.sl vleči, vlačiti, potegniti; pritegniti, nategniti, napeti, nategovati; dvigniti; raztegniti; privlačiti; izvabiti; populiti, izdreti; (na)risati, upodobiti, opisati, prikazati; zasnovati, načrtati; točiti, črpati, sesati; dobiti, dobivati; (s)pačiti; izdati, trasirati (menico); preiskati (lovci grmovje); sklepati; vdihniti; pregovoriti; odvrniti, odvračati (od česa); neodločeno igrati; gaziti
2. vleči (se); bližati se, prihajati; žrebati; dihati; ugrezniti, ugrezati, pogrezati se; skrčiti, krajšati se; neodločeno igrati
drenovci
v zgodovini slovenskega gorništva izredno dejavna druščina gornikov, ki si je zaradi svoje vzdržljivosti nadela ime po drenu - grmu ali nizkem drevesu z zelo trdnim in žilavim lesom, ki se težko cepi;
drobilnik
de Brecher; Brechanlage; Krümmler; Mühle, Schleudermühle, Schrotmühle; Zerkleinerungsmaschine; Zerkleinerer; Schredder
drugače
Še eno mašilo. Zamenljivo s sicer. Uvaja neko novo informacijo, ne pa nasprotja, kot je to v knjižnem jeziku.
Primer (dopisovanje dveh študentov o izpitu):
URŠKA: Čudno, da se nisva videla. Mogoče si prišel malo kasneje, pa si pisal z živilci v D1, ker nas so prestavili v Ž3. Kako ti pa je šel test?
ROLI: Ja, res sem pisal v Ž3, pol se pa zato nosva videla. Drugače pa je bil izpit kar OK.
V knjižnem jeziku bi zadnjo poved mirno napisali tudi brez drugače/sicer, ker dejansko nima nikakršne protivne vloge. Dano besedo bi uporabili le v takšnem primeru: Peta naloga je bila res težavna, pa tudi z verižnimi indeksi sem se matral. drugače pa izpit ni bil težak. V pogovornem jeziku drugače uvaja nov odgovor (prvi je bil, kje sem pisal izpit, drugi, kako sem ga odpisal).