ortodoksen

1. pravoveren, ortodoksen
2. ortodoksen, pravoslaven

ortodoksen

v širšem pomenu označitev za dogmatično oblikovan nauk

ortodosso

slA)
1. pravoveren, ortodoksen; pravoslaven
2. ortodoksen
B) pravoslavec

oseba

Osiander

nemški luteranski teolog

oskrúniti

1. storiti dejanje, s katerim se izrazi nespoštovanje do stvari, ki se jim navadno izkazuje spoštovanje
2. povzročiti, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu

oskrúniti

1.it profanare, sconsacrare, dissacrare; violare
2. diffamare, macchiare
3. stuprare, violentare

osmina Gospodovega rojstva

obrezovanje Gospodovo, osmina Gospodovega rojstva

Otok

letovišče ob Vrbskem jezeru v Avstriji

Oton

knezi; nemški kralj in cesar (936–973), sin kralja Henrika I.; nemški kralj in cesar (973–983), sin Otona I.; nemški kralj in cesar (983–1002), sin Otona II.; nemški kralj in cesar (1198–1218), Welf, sin Henrika Leva; bavarski vojvoda (1180–83); pfalški volilni knez (1556–59); grški kralj (1832–62), drugi sin kralja Ludvika IV. Bavarskega