Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Sphaerótilus
rod po Gramu negativnih, paličastih, obvezno aerobnih, asporogenih bakterij, ki živijo v tekočih, organsko onesnaženih sladkih vodah in v aktiv(ira)nem blatu. Posamezne celice (blodilice) edine (tipske) vrste S. nátans so velike 1-2 x 3-10 µm s subpolarnim šopom bičkov. Celice so običajno nameščene v obliki trihoma (laska), ki ga obdaja ovojnica, sestavljena iz kompleksa polisaharidov, beljakovin in maščob. V bogatih gojiščih ne nastanejo ovojnice. Včasih imajo ovojnice še sluzasto plast, v kateri se nabira železov hidroksid. Trihomi z ovojnicami so običajno na enem koncu pritrjeni na podlago. Izrablja lahko mnogo virov C in N, potrebuje pa vitamin B12, oziroma metionin. V celicah se lahko akumulira polihidroksi maslena kislina.
sprostíti se
-ím se R spróstil se
1. kdo/kaj narediti se prost (iz/izpod/od česa)
2. kdo/kaj sproščeno pokazati se kdo/kaj pojaviti se (iz česa)
stabilizatorji sklepa
utrjevalci sklepa, od katerih je odvisna njegova čvrstost: sklepne vezi (tetive), sklepne ovojnice in mišice, ki potekajo preko sklepa
Streptobacíllus
streptobacil; rod po Gramu negativnih, fakultativno anaerobnih, drobnih paličastih bakterij z zaokroženimi konci. Paličke se pogosto nizajo v verižice ali pa zrastejo v dolge nitke. V sredini so paličke lahko zadebeljene. Filamenti imajo pogosto serijo jajčastih ali podolgovatih nabreklin, tako da spominjajo na niz biserov. Streptobacili nimajo ovojnice, ne delajo trosov, so negibljivi. Spontano konvertirajo v fazo L v kulturi in vitro in verjetno tudi in vivo. Zajedajo podgane in druge živali. Tipska vrsta je S. monilifórmis (sin. Strepthóthrix múris rátti in Haverhíllia multifórmis), ki povzroča eno od dveh oblik mrzlice od podganjega ugriza, za katero je značilen morbiliformen in petehialen izpuščaj (erythema multiforme), levkocitozo in poliartritis. Drugo obliko mrzlice od podganjega ugriza, imenovano sodoku, pa povzroča Spiríllum mínus.
Dostopnost