Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
od
[poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do 1. izhodiščni a) prostor.prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, ⚪ odkod prihajateb) čas.časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjoc) količ.količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah2. razmejevalni, v zvezi z do a) prostor.prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zvezeb) čas.časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobotec) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj3. vršilski a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vsehb) dobiti ~ brata4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed: Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor: 5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena: neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je ⚪ ~ matere materina: 6. vzročn.vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti7. mer.merni, poud....
okóli
1. za izražanje položaja v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču
2. za izražanje položaja v delu kroga vzdolž koga ali česa
3. za izražanje približnosti
okóli
nepravi predl. z rod. (ọ̑) 1. sedeti ~ mize; ~ hiše je ograja; publ.: Razprava se vrti ~ istega vprašanja |razpravljajo samo o njem|; zapleti ~ gradnje cest ob gradnji: poud.: sukati se ~ koga |posvečati mu veliko pozornost|; dati komu eno ~ ušes |udariti ga|; letati ~ zdravnikov |pogosto iskati njihovo pomoč|; 2. Cesta zavije ~ hriba; smehljaj ~ ust; biti doma nekje ~ Bleda |v okolici|; 3. priti ~ desetih; temperatura ~ nič
okrog
1. za izražanje položaja v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču
2. za izražanje položaja v delu kroga vzdolž koga ali česa
3. za izražanje približnosti
okróg
nepravi predl. z rod. (ọ̑) 1. zbrati se ~ mize; neknj. pog. povpraševati ~ sosedov pri (vseh) sosedih: publ. hrup ~ previsokih plač zaradi: poud.: ~ in ~ obzidja so bili sovražniki |povsod okrog|; Pogovor se suka ~ počitnic |o počitnicah|; sliniti se ~ predpostavljenih |prilizovati se jim|; 2. zaviti ~ bloka na desno; biti komu tesno ~ srca3. priti ~ enajstih, enajste (ure)
òn
ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed. : m njêga, njêmu, njêga, njêm ⚪ njêmu, njím ; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih ; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən] , ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela 1. im. oblike se rabijo:a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne tib) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desnoc) v prir. besedni zv. Tone, sosed in onič) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) kadar so poudarjene Prav njih sem se b...
Dostopnost