Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
zajávkati
1. dati visoke, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine
2. z visokim, zateglim govorjenjem izraziti bolečino, nesrečo
zajávkati
-am dov. zajávkanje (ȃ) Ranjenec je zajavkal; poud. Zajavkal je, da nima denarja |zatarnal, potožil|;
zavédeti se
-vém se dov., 2. in 3. os. dv. zavésta se; 2. os. mn. zavéste se, 3. os. mn. zavêjo se in zavedó se; drugo gl. vedeti (ẹ́) Ranjenec je omedlel in se ni več zavedel zavedeti se koga/česa ~ ~ nevarnosti; ~ ~ sebe; Zavedel se je, kakšno napako dela
zavésten
1. nanašajoč se na zavest
2. ki poteka, se naredi s sodelovanjem zavesti, volje
3. ki dela, ravna z jasno zavestjo, kaj hoče doseči
zavésten
-tna -o (ẹ́; ẹ̑) ~ graditelj miru; Ranjenec ni več ~ zavéstni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ gib zavéstnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)
zavléči
1. z vlečenjem spraviti kaj kam
2. spraviti koga kam, navadno brez njegove privolitve
3. narediti, povzročiti, da traja kaj dalj časa, kot se predvideva, pričakuje
4. pri izgovarjanju glasov, izvajanju tonov narediti, da traja izgovor, izvajanje dalj, kot je normalno
5. zabranati
6. povleči, vstaviti domači živali skozi kožo kako zelišče za zdravilo
žív
1. sposoben rasti, razmnoževati se
2. ki je v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi
3. ki je iz živih bitij, zlasti ljudi
4. ki še deluje
5. ki vpliva, vzbuja zanimanje
6. ki obstaja (v resničnosti)
7. ki ima izrazite poteze, značilnosti, podobne kot v resničnosti
8. za katerega je značilna življenjska sila, veselje, volja do udejstvovanja
9. živahen
10. ki se zaradi velike prožnosti težko oblikuje, uredi
11. intenziven, močen
12. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki
13. poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže