Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Kibernetika drugega reda
Interdisciplinarna in transdisciplinarna znanost o komunikaciji in samoorganizaciji kompleksnih sistemov, ki na prehodu iz 60-tih v 70-ta leta 20. stoletja v svojem opisovanju vedenja opazovanih sistemov vključi opazovalca v sistem njegovega opazovanja in postane znanost o udeleženem opazovalcu, se torej odreče predpostavki položaja objektivnega (nevtralnega, neudeleženega, nepristranskega) opazovalca. Z vzpostavitvijo epistemološkega premika od objektivizma h konstruktivizmu se iz kibernetike prvega reda oziroma kibernetike opazovanih sistemov razvije v kibernetiko drugega reda (kibernetiko kibernetike, novo kibernetiko) oziroma kibernetiko opazujočih sistemov z rekurzivno krožnostjo in samorefleksijo kot osrednjima pojmoma. Proučuje tako imenovane avtopoietske oziroma žive, krožno samoorganizirane sisteme (ustroje) in procese.
Kibernetika prvega reda
Interdisciplinarna in transdisciplinarna znanost o komunikaciji in samoorganizaciji kompleksnih sistemov, ki izvira iz 40-tih let 20. stoletja. Glavni konceptualni prispevki: premik od proučevanja strukture sistemov k raziskovanju vzorcev njihove organiziranosti, logično utemeljitev povratnega sporočila kot bistvene sestavine za (samo-)upravljanje z vedenjem sistema ter opisovanje vzorcev obnašanja sistema s pomočjo mehanizma krožne vzročnosti in že omenjenih povratnih zank (namesto dotlej ustaljenih linearnih mehanizmov vzročnosti) v bioloških in socialnih sistemih. Za kibernetiko je značilen ekosistemski pogled na svet kot celoto soodvisnih, vzajemno povezanih delov oziroma entitet. Proučuje tako imenovane alopoietske sisteme (ustroje) oziroma procese. Epistemologija kibernetike prvega reda (kibernetike opazovanih sistemov, preproste kibernetike) je kljub predlaganemu krožnemu vzročnemu modelu opisovanju vedenja opazovanih sistemov objektivistična, ker predpostavlja objektivni (nevtr...
komunikacíjski sistém
Omrežje med seboj povezanih poti, po katerih poteka komuniciranje. Sestavlja ...
en communication system
Marginalizacija
V rabi je več sinonimov za pojem marginalizacija, kot na primer socialna izključenost, osami-tev, segregacija. Je stanje manjšine, ki je izključena, in ima manjši dostop do možnosti, ki jih ima večina. Marginalizacija temelji na dveh ključnih elementih: družbena izključenost in po-manjkanje enakih možnosti, kar onemogoča aktivno vključenost marginaliziranih posamezni-kov ali družbenih skupin v družbene procese in sisteme (kot so šola, trg zaposlovanja, politične združbe ipd.), vpliva pa tudi na porast revščine. Marginalizacija se kaže na treh ravneh: eko-nomski, družbeni in politični ravni. Pogosto se odraža kolektivno, kar je posledica določene pripadnosti (spolu, starosti, verski pripadnosti, spolni usmerjenosti, narodnostni ali etnični pri-padnosti, družbenemu statusu, zdravstvenemu stanju, materialnemu položaju itd.). Marginali-zacija je v tesni povezavi z vprašanji »rase«, etničnosti in migracij. Tako se pripadniki etničnih manjšin pogosteje kot pripadniki večine soočajo z margina...
Dostopnost