Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
bacilonósec
kdor ima bolezenske klice v organizmu ali na površini, jih izloča in lahko prenaša na druge, ne da bi sam zbolel
bacilonóska
ženska, ki ima bolezenske klice v organizmu ali na površini, jih izloča in lahko prenaša na druge, ne da bi sama zbolela
Bacteroides
rod obligatno anaerobnih, večinoma negibljivih paličastih, vlaknatih ali različno odebeljenih bakterij, ki živijo v prebavilih in lahko pri oslabljenih bolnikih povzročijo vnetja in sepso
Bacteróides
rod po Gramu negativnih anaerobnih, asporogenih, atrihnih ali peritrihnih, heterotrofnih paličk, ki žive v črevesju človeka in živali ter v odplakah. Nekatere vrste so lahko patogene. Tipska vrsta je B. frágilis.
Bacteroides fragilis
bakteroides raznih oblik, ki lahko povzroči sepso (v to skupino bakteroidesov se uvrščajo podvrste B. distasonis, B. thetaiotaomicron, B. vulgatus, ki so del normalne flore v debelem črevesu, ustih, žrelu in vagini)
bak
Bak naj bi bila po naših dešifrirnih slovarjih različica besede za bika, torej samca govedi.
Dotična beseda se je v splošno uporabo prenesla kakšno leto nazaj in sicer s strani sošolca iz Radgone, ki jo je v tem obdobju uporabljal strjeno in koncentrirano približno 3 krat na vsak izrečen stavek.
Uporabimo jo lahko v naslednjih primerih:
1. v primeru nestrinjanja z naslovnikom: ti si taki bak
2. v primeru da ti naslovnik pove nekaj smešnega o nekom drugem: kaki bak je tou
3. v primeru, da naslovnik naredi smešno stvar/situacijo: ti si pa res bak od baka
báker
kemični element, rdečkasta, težka, lahko taljiva kovina, eden izmed esencialnih mikroelementov, potreben za mnoge pomembne metaloencime, v presežku povzroča Wilsonovo (S. A. K.) bolezen (nekatere njegove soli uporabljajo v medicini, večina pa je strupenih)
baktêrija
prokariont paličaste, kroglaste, spiralaste, svedraste ali drugačne oblike, ki se navadno razmnožuje z deljenjem in lahko povzroča bolezni pri človeku, živalih in rastlinah
baktêrija
skupina enoceličnih prokariontskih mikroorganizmov s preprosto celično strukturo brez jedra. Praviloma so obdane z značilno grajeno celično steno in nekatere še s kapsulo. Posamezne celice so velike od 0,2 do 230 µm, večinoma od 1 do 10 µm. Po obliki so kroglaste (kok), paličaste (bacil), nitaste ali svedraste (spiril) in se nahajajo posamično, v parih, verižicah ali v skupkih. V naravnih okoljih žive prosto ali v simbiozi z drugimi organizmi. Nekatere vrste so patogene in povzročajo bolezni pri človeku, živalih ali rastlinah. Glede na uporabljeni vir energije so lahko kemotrofi (kemoorganotrofi ali kemolitotrofi) ali fototrofi, po viru ogljika organotrofi (heterotrofi ali avtotrofi), medtem ko so glede odvisnosti od kisika aerobi, mikroaerofili, anaerobi ali fakultativni anaerobi. Razmnožujejo se nespolno, običajno z delitvijo, nekatere tudi z brstenjem. Občasna izmenjava genetske snovi poteka s konjugacijo, transdukcijo ali transformacijo.
Dostopnost