Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
zaglaviti
Zag'laviš, če greš s kolegi na kratko pijačo, kratko, ker veš, da se moraš učiti za izpit, toda vzdušje je tako dobro, pivo pa se tako zelo prileže žejnim ustom, da se urica podaljša na eno in pol, pa na dve, tri, potem pa že kar nehaš šteti. Na koncu ni z učenjem nič. Vse pa se zgodi povsem spontano, brez vnaprejšnjega načrta.
"Vanja dej prid z nami ven."
"Ej ne grem..."
"Pa zakva ne?!"
"Ej sej bi šla, človek, veš da bi, sam ne grem, k vem, da bom zaglavila ... Res ne morem - se 'mam še za učit' (al pa jutr moram zgodi ustat k 'mam službo)."
žličkanje
žličkanje fina metafora, ki se uporablja za poimenovanje specifičnega položaja med spolnim aktom (ali tudi med t.i. cartanjem, ki izključuje penetracijo), in sicer:
moški in ženska ležita tesno stisnjena drug ob drugem na bokih s pokrčenimi koleni, skoraj v položaju zarodka; pri tem je moški za žensko. s ptičje perspektive ali s perspektive sosedovega spy-cam-a zvrtanega skozi tla zgornjega nadstropja, zgledata oba poklapana kot dve super-kjut žlički in od tod tudi izvira ime za položaj.
primer rabe v vsakdanjem, pogovornem jeziku:
fant: "čao miška, kwa je dej?"
dekle: "serbus lejga, marsikej..."
fant: "dej povej, a maš kej cajta
dans je prazna moja bajta
ker starci šli so do rtiča
lahka bi se šla mač žličkat!"
dekle: "žlička ti je materna,
če misliš, da bom s tabo šla.
rajš si drgnem jo z žlico,
kot pa s tem kar maš za šlicom!"
ἀλλά
(advers. coni.) (ἄλλος) 1. za nikalnico: ali, ampak, temveč, nasprotno, razen; ἀλλ' ἢ ampak le, razen, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo – ampak tudi; εἰ μή – ἀλλά γε če (že) ne – pa vsaj. 2. za trdilnimi izrazi: pa, ali, toda; ἀλλ' οὐ in ne, toda ne, niti ne, pa ne; ἀλλ' ὅμως vendar le, ἀλλά τοι pa seveda; ἀλλά γε pa vsaj. 3. a) pred imperativom (posebno v zvezi z ἄγε, ἄγετε): dej, nuj, hajdi, torej!; b) (kot uvodnica nagova ali odgovora): prav! da! ne! toda! 4. zveze: ἀλλὰ γάρ pa vendar, vsaj, sicer, ἀλλὰ μήν pa seveda, da, zares, sedaj pa; ἀλλὰ μέντοι vendar; ἀλλ' ἦτοι a seveda, kaj pa; ἀλλὰ καὶ ὥς pa tudi tako, ipak; ἀλλ' οὐδ' ὥς pa tudi tedaj ne; οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, ἀλλ' ἦ ali zares; ἀλλὰ δέχομαι dobro, prejmem!
εἰ
, ep. in dor. αἰ veznik [Et. po izvoru različno od αἰ; prv. pom. je demonstrat.; slov. i-n, i-no (iz ei-); sor. lat. si, nem. so, gršk. ὥς] stoji 1. v želelnih stavkih, navadno εἰ γάρ, εἴθε z opt. (= lat. utinam) o da bi, da bi pač, da bi vendar. 2. v zavisnih vprašalnih stavkih: ali, -li, če (bi); v razstavnih vprašanjih: εἰ – ἤ, εἴτε – εἴτε li – ali, ali-ali (pa). 3. za glagoli čuvstvovanja a) vzročno (= ὅτi, ὡς) ker, da; θαυμάζω, εἰ čudim se, ker (da); b) vprašalno: čudim se, ako … 4. v dopustnih stavkih: εἰ καί ako tudi, če tudi, če prav, če ravno, dasi (ravno), καὶ εἰ tudi ako, tudi če. 5. v pogojnih stavkih in sicer a) v resničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. vseh časov, v glavnem stavku ind. vseh časov ako, če; εἰ τοῦτο λέγεις, ἁμαρτάνεις; εἰ μὴ ἤρεσκόν σοι οἱ νόμοι, ἐξῆν σοι ἐξιέναι ἐκ τῆς πόλεως če ti niso ugajali …; b) v možnih pogojnih stavkih εἰ z opt., v glavnem stavku opt. z ἄν: če (bi), ako (bi), εἰ τοῦτο λέγοις, ἁμαρτάνοις ἄν; c) v neresničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. h...