dušek

dúšek

-ška m, tudi živ. (ú; ȗ) star. požirek: zastar. vdih: poud. dati ~a čemu |sproščeno kaj izraziti|; star. priti do ~a zajeti sapo: oddahniti se: poud. izpiti kaj na ~, v ~u |ne da bi se vmes oddahnil|;

dúšek

dušek

eo spiro, enspiro

dȗška

de der Athem

dúškoma

na dušek, v dušku

écraser

sl streti, zmeti, zdrobiti, zmečkati; pogaziti, povoziti; uničiti; potlačiti, pobiti; skrušiti; zasenčiti

éks

éks

éksati

izpiti v dušku do dna (kozarca)