Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Streptomy'ces
streptomiceta; rod po Gramu pozitivnih aerobnih bakterij iz reda Actinomycetáles ali nitastih bakterij, ki živijo v tleh ali v vodi. Nekaj vrst je patogenih za rastline, npr. za krompir, sladkorno peso in tudi za človeka. Razvije zračni micelij in nefragmentiran razvejen vegetativni micelij. Večina vrst ima na zračnem miceliju konidiospore, ki nastanejo s fragmentacijo. Predstavniki rodu so kemoorganotrofni, metabolizem je oksidativen, glede prehrane lahko uporabljajo različne vire ogljika, npr. glukozo, laktat, škrob, hitin itd. Kolonije so lahko različno obarvane, mnoge izdelujejo topen pigment. Tipska vrsta je S. álbus.Številne vrste izdelujejo antibiotike, biotehnološko najpomembnejši so: S. aureofáciens (klortetraciklin), S. gríseus (streptomicin), S. klavulígerus (klavulanska kislina), S. rimósus (oksitetraciklin), S. venezuélae (kloramfenikol), S. viridifáciens (tetraciklin) itd.
suho, kot Adamov drek
Uporablja se izključno za hrano, predvsem za pusto meso ali star kruh in pecivo.
Adam naj bi v raju zaradi zelo enolične prehrane - dokler ni jedel sadeža prepovedanega drevesa - imel zelo trdo in suho blato.
telesna vzgoja
starejši, leta 1996 po nemarnem opuščen izraz, ki se ga je nadomestilo z izrazom športna vzgoja, ki je pojmovno neutemeljen saj šport pomeni tekmovanje v gibalnih spretnostih, kar v slovenskem prevodu pomeni tekmovalna vzgoja. Vzgoja nima značaja tekmovanja, zato je izraz športna vzgoja neprimeren. Prav tako so vsebine predmeta bile netekmovalne, npr. vaje moči, gibljivosti, planinarjenje ipd. Smoter telesne vzgoje je bil med drugim tudi pridobiti higienske navade, skrb za telo z vidika prehrane ipd. Prav tako vzgojni cilji, kot so npr. spoštovanje sebe in drugih, pridobivanje družbenih spretnosti, pri samem tekmovanju neogibno pridemo v spor z osnovnimi cilji. Še večja izrazoslovna zmeda pa je, da je sedaj poimnovan predmet šport (brez vzgoje). Zato bi bilo smiselno vrniti stari izraz telesna vzgoja.
Dostopnost