osrednji

(pridevnik)

otorinolaringológ

zdravnik specialist za otorinolaringologijo

otorinolaringológ

-a m, člov. (ọ̑) pregled pri ~u otorinolaringológinja -e ž, člov. (ọ̑)

otoskóp

inštrument za pregled ušes, opremljen z lastnim virom svetlobe in povečevalnim steklom

otoskopíja

pregled ušesa

outcome

slizid

överarbeta

sl preobložiti; preveč natančno izdelati

överge

överstiga

sl presegati, preseči

ovrednotenje

(samostalnik)