Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
žíriti
-im nedov. -èč -éča; žírenje (í ȋ) gozd. Bukev ne ~i vsako leto; pokr. žiriti kaj ~ prašiče |pasti jih po gozdu z veliko žira|;
življênjski cíkel
Trajanje česa od nastanka, prek rasti do zrelosti in upadanja. ...
en life cycle
žledolom
Nekaterim se leta 2014 zdi, da je to popolna leksikalna novost po vzoru drevoloma itd. Temu ni tako. Očitno je to zadeva, ki se revitalizira z vsako aktualno ujmo.
V SSKJ žledoloma ni, čeprav je slovar razvejan. Jezikovni korpus FidaPLUS kaže 64 zadetkov za iskalni pogoj žledolom*, najstarejši je l. 1993, nato precej v letih 1997 in 1998, naslednja etapa okoli 2004.
Izraz je seveda lahko še starejši, delamo na tem ,da najdemo kaj v starejših virih, ki jih korpus ne zajema. (vajenci pri mojstru L. Tetitschkowitschu)
"Na svidenje v naslednji ujmi!" je rekel žledolom.
žur
Zabava, po možnosti z veliko udeleženci, pitjem in glasbo. Tudi neurejeno, kaotično dogajanje (npr.: "Voziti po neapeljskih ulicah je pravi žur."). Lahko se uporabi tudi ironično, za neprijetno situacijo (npr.: "Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur."), gl. tudi (žurka).
Pogosto v zvezi "žur do jutranjih ur".
Pojem žur (iz katerega je ljudska jezikovna domiselnost potem razvila pojme, kot so žurka, žuriranje, žurer ipd.) prihaja iz francoskega (a zlasti v nemškem prostoru uporabljanega) izraza "jour fixe", ki pomeni "določeni dan". Preden so ljudje hodili na žure, so se torej dobivali na žurfiksih. Gre za dan, ko se neka, navadno ožja skupina ljudi redno dobiva (npr. "vsak drugi četrtek", "vsak prvi torek v mesecu" ali "vsak zadnji petek v tednu"), recimo na taroku, druženju kar tako ali morda ob stalni mizi v lokalu (štamtiš). Za člana takšne skupine je žurfiks sveta zadeva in odveč je pričakovati, da se bo udeležil katerega koli dogodka (najsi bo to gledališka pre...
ἀμφίς
na obeh straneh, okrog in okrog, okoli in okoli; raz-, narazen, vsaksebi, ločen(o); od vseh strani, okoli; daleč oddaljen od; okrog