Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
mlád
-a -o tudi mlád -a -ó; mlájši -a -e (ȃ á á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ človek; biti še ~; umreti ~; knj. pog. mlad za kaj biti še ~ ~ kako vlogo premlad: mládi -a -o (á) ~ sir; ~ vojak |novinec|; pokr. ~ mesec mlaj: star. ~o leto pomlad: mlájši -a -e (ȃ) ~ brat; ~a ženska; poklicati Marijo Plaznik ~o mládi -ega m, člov. (ȃ) ~ so šli v kino; ~ se je sprl s taščo |zet|; živ. sinica ima ~e mlájši -ega m, člov. (ȃ) pri hiši je ostal ~ nàjmlájši -ega tudi nájmlájši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) zapustiti imetje ~emu mláda -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ ima domotožje |snaha|; neknj. pog. ta ~ snaha: nàjmlájša -e tudi nájmlájša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȃ; ȃȃ) sosedova ~ se moži mládo -ega s, skup. (á) poud. očarati staro in ~ |vse|; od mládega čas. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ sta prijatelja mládost -i ž, pojm. (á) ~ vina
penzič
V mladostnem slangu označuje:
1. upokojenca (iz besede penzija 'pokojnina')
2. mladostnika, ki mu ni do žurov in je ob večerih raje doma, gleda filme in gre zgodaj spat, tudi na skupinskih srečanjih ne ostaja dolgo, "ker ima jutri šolo/službo" in raje kot žešči alkohol pije čaj.
poslovi
Ko se razisdemo, se poslovimo. Poslovimo se od človeka, ta se OD nas morda odslovi, ampak tega ne slišimo pogosto, ker je zelo grdo, če koga odslovimo.
* na svidenje - klasični poslov s prvotnim pomenom 'upam, da se kmalu vidimo'
* na snidenje - tudi precej klasični pozdravs prvotnim pomenom 'upam, da se kmalu spet snidemo = srečamo', ki je močno porasel, odkar so ga pričeli uporabljati na 24 ur na POP TV
*zbogom - navadno se tako poslovimo, kadar mislimo, da se nebomo več videli oz. v trenutkih velike čustvenosti, sentimentalnosti, strahu, jeze ...
* adijo - izvorno adios, kar je španska razližica zbogom, vendar v uporabi precej pogosteje in ne tako čustveno
* ajde - med mladimi zelo priljubljeno ok. 2003, morda izhaja iz adijo, skrajšana različica ajd, ki se sliši malo bolj odločno in neprizadeto, indivudualno so nastali posebni načini izgovorjave z zategnjenim a in komaj slišnim preostanekom besede: aaaajd(e), ljubkovalno ajdi
* čao (glej pozdravi) - se lahko rabi tudi kot poslov, morda c...
pozdravi
Ko se opazimo, se pozdravimo. Natančneje, ko koga pozdravimo, nam ta odzdravi. Pozdrav je zelo blizu ogovoru. Pričakovati je, da se raznolikost pozdravljajočih oseb odraža tudi v pozdravih, ki kažejo na narečno, starostno, družbeno in morda tudi poklicno pripadnost. Zlasti zanimivi bi bili pozdravi, ki bi zahtevali natančno določen odzdrav.
* pozdrav - najpreprostejši pozdrav, lahko ljubkovalno pozdravček
* dobro jutro, dober dan, dober večer - v slovanskih in širše indoevropskih jezikih klasični pozdravi
* zdravo - beseda se povezuje z vzhodno Slovenijo in socialističnimi časi, dejansko je zelo stara: ekvivalent rimskega ave, recimo v Ave Maria, ki se v slovenščino prevaja kot zdrava Marija ali pozdravljena Marija (nenazadnje je koren tudi v besedi pozdraviti)
* živijo - tudi živio, saj verjetno izhaja iz sbskohrvaškega živio < živil v pomenu naj živi (v slovenščini tudi živel [kralj]), morda pa tudi okrajšano iz naj živijo (?); okrajšano živ deluje sproščeno in prijazno, bolj intimno
* se...
salsirati se
Med mlajšimi sem slišal, da se bodo salsirali v pomenu: srečali se bomo kje, kjer je organiziran ples salse (in po možnosti še malo zaplesali).
slengizmi na ...c
V ljubljanskem slengu so krajevna imena večkrat predelana v obliko, ki se končuje na -c. Najstarejši takšen izraz je verjetno Prešerc.
= SPOLNOST =
Mimogredni seks > spotamc
hitri seks > brzinc, brzak (iti na brzake)
nikakršen, iz obupa > podnc
naprošen - fehtovc
iz obupa - obupc
= KRAJI, LOKACIJE, PREVOZNA SREDSTVA =
Prešernov trg > Prešerc
Kongresni trg > Kongresc
Slovenski trg > Slovenc
Bavarski dvor > Bavarc
Gospodarsko razstavišče > Gospodarc
Klinični center (UKC) > klinc
Bežigrad > Bežigrajc
park Tivoli > Tivolc
Argentinski park > Argentinc
Rimski zid na Mirju > (rimc)
Savsko naselje > Savc
Štepanjsko naselje > Štepanjc, ekspresivno med mlajšimi Štepc
četrti Trnovo, Krakovo > Trnovc, Krakovc
Polje (naselje na vzhodu Ljubljane) > Poljc
prireditev Pozdrav poletju > Pozdravc
študentski servis, študentski dom (naselje) > študenc
živalski vrt > živalc
ljubljanski mestni avtobus > zelenc
Domžalski dom na Mali planini > Domžalc
vlak proti Novemu mestu, Metliki > dolenc
vlak proti Domžalam > domžalc
vino Mariborčan,...
sošoljada
Biti si sošolec, lahko tudi paralelka v osnovni, srednji šoli.
Ista generacija
"Ja, oni se poznajo že od prej. Sošoljada in to ..."
Ko nekdo na položaju v državni upravi zaposluje svoje sošolce
Šolska ocena nezadostno
Kar nekaj je že zbirk v razvezanem jeziku, zdi pa se mi, da smo spregledali zelo pomemben vidik življenja mladih: ocenjevanje (redovanje) v izobraževalnih ustanovah. Zberimo izraze za nezadostno ter glagole za neuspeh v šoli ali na univerzi.
Samostalniki, s pomenom ocena 1:
*bat
*(cvek) (klasika)
*(enka)
*kajla
*fajfa
*čik
*kec (s polglasnikom)
*kec (z ozkim e) - čefursko > (kecniti)
*kečina (zelo slaba 1, manj kot 30 % od 100 % pri testu)
*kol (tudi različica kolac) (izraza zelo priljubljena 1999-2000)
*rimska ena (dvojna 1, manj kot 10%)
*rimska ocena (edino 1 je kolikor toliko podobna rimski I)
*špon (pred 2000 kar precej v rabi, danes ostaja v žargonu nekaterih učiteljev; je morda bolj vezan na Primorsko?)
*šus (leta 1999 je bil že iz mode, poznali smo ga iz učiteljskega žargona)
*(šut) (trajno v rabi)
Glagoli s pomenom pisati 1:
*zabatiti
*zakoličiti
*čikniti
*šutniti
*zašutirati
*(kecniti)
*kucniti
Samostalnik za nezadostno ocenjeno konferenco:
*graja (po starem sistemu)
*(NMS) (po novem šolskem zakonu: Ni...