Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
izplačílo
Prenos ali izdaja določene vsote denarja za opravljeno delo ali ...
en payment
jaz tudi tebe
Tako se reče, če se kdo hudo hudo razjezi nate (po tvoji presoji brez razloga, ker človeka pač poznaš in veš, da je jezljiv in se usaja po nepotrebnem). Najpogosteje med prijatelji, ki se zelo dobro poznajo in vedo, da jezljivec ne misli resno, da pa se mora "sprazniti", pa to razume kot izraz ljubezni. "Jaz tudi tebe" namreč pomeni: tudi jaz te imam rad.
kako se v xyz jeziku reče
Razne besedne igre se začno s temi besedami, vse pa temeljijo na tem, da s slovenskimi besedami, ki so glasovno sicer zelo približane nekemu tujemu jeziku, izrečejo kaj, kar ima (navadno) žgečkljiv pomen v slovenščini, če ga pa nima, se pa smeješ temu, da ti je nekdo res nasedel in ni prepoznal slovenskih besed.
Oponašanje francoščine:
žabartma = žaba rit ima
bktravojé, kontravojé = bik travo je, konj travo je (mlajša različica); starejši govorijo še bktravaje
telésepasé = tele se pase
Poskusite Francoze očarati z naslednjo povedjo: Žené selepé naparé komuvé nalepak. = Ženske se lepijo na denar kot muhe na lepilo.
Najbolj znana francoska dieta ni Montignacova, ampak menžri = manj žri.
Zelo hudomušno je tudi preoblikovanje francoskega Notre-Dame (naša gospa = Marija, Jezusova mati) v "noter dam" (kaj drugega le kot spolni ud). Učinek je toliko večji, ker vzporejamo cerkev in spolnost.
Kako se po kitajsko reče ...
... klopca? (tuki) čiči-pa-čaki
... stranišče? čiči-pa-kaki
... postelja? tuki-fuki
Ka...
kamor gre še cesar peš
na stranišče
V družbi lahko svoj odhod na stranišče napovemo z besedami: "Zdaj grem pa tja, kamor gre še cesar peš!" in s tem na šaljiv način opravičimo svojo odsotnost. Verjetno nas v svetu krivic in neenakosti pomirja univerzalnost fizioloških opravil (rojstvo, izločanje, smrt).
Glede na žalosten konec, ki je plemiča Erazma Predjamskega doletel prav na "kraju, kamor je hodil po lastnih opravkih", pa lahko sklepamo, da fraza izraža tudi vero v upravičenost družbene razslojenosti.
Janez Vajkard Valvasor: "Tam da je namreč kraj, kjer ima njegov gospodar vsako noč neko potrebno opravilo, ki ga celo turški cesar ne more opraviti po kakem odposlancu ali velikem vezirju, temveč sam v lastni osebi ..."