Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
živéti
-ím E žível
1. kdo/kaj biti, obstajati
2. kdo/kaj biti, bivati, eksistirati, obstajati (na/v/pri kom/čem / med/nad/pod/pred/za/z/s kom/čim / kje/kdaj)
3. kdo/kaj delovati, biti v delovnem stanju kdo/kaj shajati kdo/kaj shajati
4. kdo/kaj biti, rasti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med čim / kje 'v svojem življenjskem okolju' kdo/kaj bivati, eksistirati, obstajati, prebivati/stanovati v/na čem / pri/ob kom/čem / s/pod/nad/med kom/čim/kje
5. kdo shajati, preživljati se s čim kdo shajati, preživljati se od česa
6. kdo preživljati, vzdrževati koga (s čim)
7. kaj vplivati (v čem / kje)
8. kdo/kaj pojavljati se (v/na/pri čem / kje/kdaj)
9. kdo uresničevati kaj
životarec
prevod angl. "working poor"; oseba, zapletena v prekarna delovna razmerja
Dopoldne so kurirji, popoldne dostavljajo pice, zvečer pa točijo pivo v baru. Ne da bi po dvanajstih ali celo šestnajstih urah dela imeli ]dovolj za človeka dostojno življenje. (vir: Vojko Flegar, Dnevnik)
žlajfati
spolno obdelovati; piti; zavirati; drgniti; strugati
"Nisem mogel zaspati na skupnih ležiščih. Jo je eden zraven mene žlajfal celo noč."
"Po cele dneve ga žlajfa v bufetu!"
"Je žlajfal kot norec pa se je vseeno tovornjaku v rit zaletel."
"Je bila svinja tako kosmata, da sem jo moral žlajfati s ketno in kolofonijo."
žlampáti
1. hlastno zajemati kaj redkega, tekočega z gobcem
2. hlastno, v velikih požirkih piti
žrtvováti
1. dajati, ponujati žival, človeka božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti, navadno s posebnim obredom
2. dajati kaj, odpovedovati se čemu za kaj, kar se ima za pomembno, vredno
3. dopuščati, povzročati, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno
4. delati, povzročati, da kdo propade, je deležen negativnih posledic zaradi česa, kar se zdi komu drugemu pomembno, vredno uveljaviti
žur
Zabava, po možnosti z veliko udeleženci, pitjem in glasbo. Tudi neurejeno, kaotično dogajanje (npr.: "Voziti po neapeljskih ulicah je pravi žur."). Lahko se uporabi tudi ironično, za neprijetno situacijo (npr.: "Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur."), gl. tudi (žurka).
Pogosto v zvezi "žur do jutranjih ur".
Pojem žur (iz katerega je ljudska jezikovna domiselnost potem razvila pojme, kot so žurka, žuriranje, žurer ipd.) prihaja iz francoskega (a zlasti v nemškem prostoru uporabljanega) izraza "jour fixe", ki pomeni "določeni dan". Preden so ljudje hodili na žure, so se torej dobivali na žurfiksih. Gre za dan, ko se neka, navadno ožja skupina ljudi redno dobiva (npr. "vsak drugi četrtek", "vsak prvi torek v mesecu" ali "vsak zadnji petek v tednu"), recimo na taroku, druženju kar tako ali morda ob stalni mizi v lokalu (štamtiš). Za člana takšne skupine je žurfiks sveta zadeva in odveč je pričakovati, da se bo udeležil katerega koli dogodka (najsi bo to gledališka pre...
Dostopnost