Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
têmelj
1. nosilni del kakega gradbenega objekta, navadno v zemlji
2. kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa
3. bistveni, najpomembnejši pojmi in načela kakega znanstvenega ali ideološkega sistema
4. popolnoma, čisto
tèmen
1. ki ne oddaja svetlobe, podoben črnemu
2. v katerem je malo ali nič svetlobe
3. ki oddaja slabo, neizrazito svetlobo
4. za človeka neprijeten
5. zelo slab, negativen
6. ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje
7. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju
8. skrivnosten, nedoumljiv
têsen
1. ki se zelo prilega telesu
2. pri katerem je kaj zelo blizu drugega
3. ki se pogosto vzpostavlja in vključuje veliko skupnega
4. majhen, neprostoren
5. tesnoben
6. pri katerem je med nasprotnikoma majhna razlika v številu točk, zadetkov
težáven
1. za katerega je potreben velik trud, spretnost, sposobnost
2. ki zelo otežuje življenje, delo
3. poln težav, neprijetnosti, trpljenja
4. ki se nerad prilagaja okolju, zahtevam
têžek
1. ki ima razmeroma veliko težo
2. ki je iz debelih, velikih sestavnih delov
3. ki izraža, kaže telesni napor
4. za katerega je potreben velik trud, spretnost, sposobnost
5. ki prinaša dosti težav, neprijetnosti
6. ki prizadeva žalost, bolečino
7. ki povzroča neprijetno telesno počutje
8. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki; hud
9. ki ima določeno značilnost v visoki meri
10. v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri
11. ki se telesno ali duševno slabo počuti
12. siten, nadležen
tí
1. izraža (bližnjo) osebo, ki jo govoreči ogovarja
2. izraža nedoločeno, katerokoli osebo
3. izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost
4. izraža osebno prizadetost
5. poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
6. poudarja veliko mero, stopnjo povedanega
tí
têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é) 1. im. oblike se rabijo:a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desnoc) v prir. zv. Tone in ~č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi starid) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj radae) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|; ;b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precejc) v prir. zvezi pri tebi in Janezuč) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama...
Dostopnost