Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
želatinírati
-am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; želatiníranje (ȋ) kaj ~ snovi; Zmes pri določeni temperaturi ~a
ženitni oglas
personal, osebje, kolektiv, zaposleni, kadri, delavci, oglas za osebne stike, delovni kolektiv, ženitni oglas, osebni oglas, število zaposlenih
žíčnica
1. naprava za prevoz oseb ali tovora, pri kateri se breme pomika po vrvi, napeti med podporami
2. ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam
žíg
1. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta
2. priprava zlasti s kovinskim negativom določenega znaka, navadno okrogle oblike
3. značilnosti, posebnosti
župàn
1. predstojnik občine
2. predsednik skupščine občine, mesta
3. predstojnik mestne uprave
4. predstojnik državne uprave v določeni oblasti
žur
Zabava, po možnosti z veliko udeleženci, pitjem in glasbo. Tudi neurejeno, kaotično dogajanje (npr.: "Voziti po neapeljskih ulicah je pravi žur."). Lahko se uporabi tudi ironično, za neprijetno situacijo (npr.: "Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur."), gl. tudi (žurka).
Pogosto v zvezi "žur do jutranjih ur".
Pojem žur (iz katerega je ljudska jezikovna domiselnost potem razvila pojme, kot so žurka, žuriranje, žurer ipd.) prihaja iz francoskega (a zlasti v nemškem prostoru uporabljanega) izraza "jour fixe", ki pomeni "določeni dan". Preden so ljudje hodili na žure, so se torej dobivali na žurfiksih. Gre za dan, ko se neka, navadno ožja skupina ljudi redno dobiva (npr. "vsak drugi četrtek", "vsak prvi torek v mesecu" ali "vsak zadnji petek v tednu"), recimo na taroku, druženju kar tako ali morda ob stalni mizi v lokalu (štamtiš). Za člana takšne skupine je žurfiks sveta zadeva in odveč je pričakovati, da se bo udeležil katerega koli dogodka (najsi bo to gledališka pre...
δια-λαμβάνω
[pf. pass. ion. διαλέλαμμαι] 1. vzamem narazen: a) ločim, razdelim, delim, odločim, (ἐλέγχω) διαλαβών vsakega posebej, zapored; θώρακες διειλημμένοι τὸ βάρος oklepi, katerih teža je na posamezne telesne ude dobro razdeljena; b) obmejim, napravim mejo z ὅρους στήλαις, χρώμασι διειλημμένος okrašen, olepšan; c) prekinem govor, preneham, pomolčim λέγοντα; d) dobim svoj (določeni) delež. 2. a) primem na sredi, primem koga črez pas, držim, zgrabim, primem z obema rokama, obsežem, obdajam, ἡ ψυχὴ διειλημμένη ὑπὸ τοῦ σωματοειδοῦς duša, obdana od telesnih snovi; b) umejem, razumem, verujem, prepričan sem.
Dostopnost