ležáti

1. biti (iztegnjen) v vodoravnem položaju
2. biti pokopan
3. imeti spolni odnos, spolne odnose
4. biti nameščen na podlagi z daljšo, širšo stranjo
5. biti, nahajati se na površini
6. biti kje nastanjen iz vojaških vzrokov
7. biti, zadrževati se kje brez koristi
8. biti opazen, viden
9. izraža stanje osebka

ležáti

-ím S NT
1. kdo/kaj biti v vodoravnem položaju (sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje/kdaj / koliko časa) kdo/kaj biti navadno v ležečem položaju zaradi spanja, počitka
2. kdo/kaj biti v takem položaju zaradi bolezni
3. kdo/kaj biti pokopan sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje/kdaj / koliko časa za tak počitek
4. kaj biti nameščeno na podlagi z daljšo, širšo stranjo (sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje/kdaj/koliko časa)
5. kdo/kaj biti, nahajati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje/kdaj/koliko časa kdo/kaj biti v ležečem položaju sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj/koliko časa
6. kdo/kaj biti, obstajati sredi/okoli koga/česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje/kdaj/koliko časa
7. kdo/kaj brez koristi biti, zadrževati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje,kdaj/koliko časa kaj čakati na primernost upor...

lovíti

1. teči za kom, ki se hitro oddaljuje, z namenom prijeti ga, priti do njega
2. prizadevati si prijeti, zgrabiti kaj
3. prizadevati si z roko priti do česa, kar se premika, giblje
4. iskati, zasledovati divjad z namenom, da se ustreli
5. prizadevati si kaj videti ali slišati
6. prizadevati si priti v stik s kom, sestati se s kom
7. izraža, da bo stanje, kot ga določa samostalnik, glede na koga razmeroma hitro nastopilo
8. težko, sunkovito dihati

magíster

1. v srednjeveški Evropi najvišji akademski naziv
2. nekdanji akademski naziv po končanem podiplomskem študiju, ki ga je podelila univerza ali visoka šola, za stopnjo nižji od naziva doktor
3. naziv po diplomi na fakulteti za farmacijo
4. strokovni naziv, pridobljen po končanem univerzitetnem študijskem programu druge bolonjske stopnje

maksimalen

(pridevnik)

med

1. za izražanje usmerjenosti v položaj, omejen z dvema mejnima točkama, ali dosege tega položaja
2. za izražanje razdeljevanja
3. za izražanje pripadnosti
1. za izražanje stanja v položaju, omejenem z dvema mejnima točkama
2. za izražanje pripadnosti
3. za izražanje medsebojnega odnosa
4. za izražanje časa, ki ga omejujeta dve točki

med

[poudarjeno mèd] predl. I. z or. 1. mestov. prostor.mestovni prostorski a) ~ nebom in zemljo; cesta ~ Ljubljano in Vrhniko; hiša ~ drevjem; držati ~ kolenib) čas.časovni ~ sredo in soboto; ~ božičnimi prazniki; jokati ~ smehomc) količ.količinski visok ~ 180 in 185 centimetri; nočne temperature ~ petimi in desetimi stopinjami; moški ~ štiridesetim in petdesetim letom2. izbirni najlepša ~ dekleti; izbor ~ sadnimi vrstami3. vezljivostni sovraštvo ~ sosedi; ljubezen ~ fantom in dekletom; podobnost ~ očetom in sinom; ljubiti se, tekmovati ~ sebojII. s tož., z navezno obliko os. zaim. varianta méd.. 1. smer. prostor.smerni prostorski postaviti se ~ podboje; dati dve kolesci salame ~ rezini kruha; pomešati se ~ ljudi; Večkrat pride mednje2. vezljivostni Polh spada ~ glodavce; šteti učenca ~ najboljše

mednárodna skúpnost

Skupina ljudi, ki vključuje tiste, na katere določena organizacija ima ...
en international community

med poletom

med letalskim poletom; med letom

meïji