Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἱκέσιος
ki zadeva ponižno prosečega, ki zadeva ponižnega prosilca, ponižno (milo) proseč za pomoč, iščoč pomoč, ponižen, mil ;
ἱκέσιος
3 in 2 poet.; ἱκετήριος 3 ἱκτήριος 3 poet., ἱκετήσιος 3 ep. (ἱκέτης, ἱκτήρ) a) kar se tiče onega, ki ponižno prosi, ponižno (milo) proseč pomoči, pomoči iščoč, ponižen, mil λιταί; ἱκεσία (γίγνομαι) = ἱκέτις; b) ἱκτήρια φωτῶν ἀθλίων ponižno proseči bedni možje, ponižni, nesrečni prosilci (prosilke).
λόγος
, ὁ (λέγω) I. govorjenje 1. beseda (lat. vox), izraz, ἑνὶ λόγῳ z eno besedo, kratko, ὡς εἰπεῖν λόγῳ da na kratko povem, tako rekoč, οὐ πολλῷ λόγῳ εἰπεῖν da na kratko povem. 2. a) govor, ἤρξατο λόγου začel je govor, λόγος γίγνεται, ἐστὶ περί τινος govori se o čem, πρὸς τῶν θεῶν, ὧν νῦν ὁ λόγος ἐστίν o katerih sedaj govorimo; ἔργα λόγου μείζω večja, kot bi se dalo razložiti (povedati), neizrečeno velika, nepopisna, λόγον ποιοῦμαι, ἔχω περί τινος govorim o čem, napeljem govor na kaj, pogovarjam se o čem, πρός τινα s kom; slično: λόγος ἐμβάλλεται govori se, τῷ λόγῳ διέρχομαι razpravljam o čem, izražam z besedami, λόγον προσφέρω τινί nagovorim koga, prosim koga česa περί τινος; toda λόγον τινὸς προσφέρω donesem, (skrivaj) naznanim čigave besede; λόγου ἄξιος spomina vreden, važen, λόγῳ εἶπον ustno sem povedal, οὐ πολλῷ λόγῳ εἶπον nisem govoril obširno, na kratko sem povedal, διὰ λόγον ustno NT; b) pogovor, razgovor, pogajanje, posvetovanje, (συν)έρχομαι, ἀφικνέομαι, εἶμι εἰς λόγους pridem h ...
λόγος
beseda, izraz; govor; pogovor, razgovor, pogajanje, posvetovanje; dovoljenje za govorjenje, pravica govoriti; rek, izrek, pregovor; povelje, zapoved; naročilo, predlog, pogoj; dogovor, sklep; trditev, izjava; beseda; (prazne) besede, izgovor, pretveza; govorica, vest, glas, poročilo, slava; pripoved, povest, resnična zgodba, basen, bajka; opis, spis, zgodovinsko delo, knjiga, razdelek (knjige); proza; javni govor, zgovornost, govorništvo, retorika; načelo, teorija, nauk; razlaga, pojem, bistvo; stvar (o kateri se govori), tvarina, snov (govora); Beseda, Božji Sin; račun, obračun, preračun, preračunavanje, zagovor, odgovor; preudarjanje; mnenje, namen; ozir, oziranje, upoštevanje, čislanje, spoštovanje, ugled, pomen, veljava, vrednost; (pameten) vzrok, povod, razlog; razmerje, način; pamet, razum; bistvo, pomen
ὅπως
, ep. tudi ὅππως, ion. ὅκως (korel. k πῶς) I. adv. 1. relat. in v zav. vpraš. kako, kakor, na kakšen način, (tako) kakor, ὅπως ἄν (κέ) kakorkoli, kakor pač, οὐ γὰρ οἶδα, παιδείας ὅπως ἔχει ne vem, kako je z njegovo izobrazbo, ὅπως ἔχω kakor sem pač, ne da bi se pripravil, takoj; posebno pomni zvezo: οὐκ ἔσθ' ὅπως nikakor ne, po nobeni ceni, nikoli, οὐκ ἔσθ' ὅπως οὐ vsekakor, na vsak način, gotovo, οὐκ ἔσθ' ὅπως ποτέ ni mogoče, da bi kedaj, οὐκ ἂν γένοιτο τοῦθ' ὅπως ἐγὼ οὐ φανῶ τοὐμὸν γένος vsekakor bom svoj rod odkril; οὐ γὰρ γένοιτ' ἂν ταῦθ', ὅπως οὐχ ὧδ' ἔχειν kajti ne more se zgoditi, da bi to ne bilo tako, kajti to se ne da izpremeniti (= kar je storjeno, nestorjeno več ne bo, Valjavec), οὐχ ὅπως … ἀλλ' οὐδέ ne samo ne … ampak niti; οὐχ ὅπως kam li, οὐχ ὅπως … ἀλλὰ (καί) ne samo ne … ampak celo. 2. pri sup. = kar, čim ἄριστος. II. veznik 1. v časovnih stavkih (= ὅτε) ko, kadar, bržko (= ὅπως τάχιστα), kadarkoli. 2. finalno (s cj., opt. ali ind. fut.) da (bi), zanikano: ὅπως μή da n...
ὅπως
kako, kakor, na kakšen način, (tako) kakor; nikakor ne, za nobeno ceno, nikoli; vsekakor, na vsak način, gotovo; ni mogoče, da bi kdaj; ne samo ne … ampak niti; kam le, kaj šele; ne samo ne … ampak celo; kar, čim; ko, kadar; brž ko; kadarkoli; da (bi); da ne (bi), da le ne bi; (ne boj se, da =) kaj šele, niti; da
ὄρθιος
dvigajoč se navkreber ali v breg, strm; pokonci postavljen, pokonci stoječ, navpičen; gredoč naravnost, ki teče naravnost; visok, tanek (tenek), glasen, čist; glasno;
ὄρθιος
3 in 2 (ὀρθός) 1. navkreber ali v breg, strm ὁδός, pokoncu postavljen, pokoncu stoječ, navpičen γέρρα; ὥστε πάντας ὀρθίας στῆσαι τριχάς tako da so vsem stopili lasje pokoncu; τὸ ὄρθιον breg, strm vrh, pobočje, πρὸς ὄρθιον εἶμι (ἄγω) grem (peljem) navkreber, v breg, κατὰ τοῦ ὄρθίου strmo navzdol. 2. (ki gre) naravnost, τὰ ὄρθια τὰ ἐς τὴν μεσόγαιαν φέροντα ravna črta v sredino dežele. 3. o glasu: visok, tenek, glasen, čist νόμος, κηρύγματα, κωκύματα. – adv. ὄρθια glasno ἤυσε. 4. v vojaškem govoru; ὄρθιοι λόχοι podolgaste napadalne stotnije, v katerih sta stala 2 moža drug poleg drugega in 50 mož drug za drugim ali 4 možje drug poleg drugega in 25 mož drug za drugim, προσβάλλω ὀρθίοις λόχοις napadem s podolgastimi stotnijami, λόχους ὀρθίους ποιῶ, ἄγω(oppos. φάλαγξ bojni red s širokim čelom).
συγγενής
2 (συγ-γίγνομαι) [NT dat. pl. συγ-γενεῦσι] 1. skupaj rojen, prirojen, rodbinski. 2. istega rodu ali plemena, soroden, τινός, τινί komu; subst. a) οἱ συγγενεῖς sorodniki; τὸ συγγενές sorodstvo, rodbina, naravna nadarjenost; b) ὁ συγγενής rojak NT; c) na perzijskem dvoru so dobivali člani vladarske rodbine in drugi odlični možje častni naslov συγγενεῖς. 3. podoben, sličen, skladen, soglasen.
Dostopnost