Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Hlepenje po drogi
Močna želja po določeni psihoaktivni snovi. Hlepenje po drogi je posledica spremembe delovanja možganov in porušenega kemičnega ravnovesja v telesu. Posameznik ugotovi, da z uporabo droge najlažje in najhitreje doseže stanje dobrega počutja, zato uživanje droge postane tako močno, da pri posameznici/posamezniku lahko povzroči stanje, ko le-ta izgubi kontrolo nad lastno voljo. Občutek hlepenje po drog se pojavlja in izginja. Lahko je šibek ali včasih zelo močan. Posameznica/posameznik težko upravlja z občutkom hlepenja. Pri vzpostavljanju abstinence je dolgoročno zelo pomembno učenje obvladovanja hlepenja. Za socialno delo je pomembno razumevanje tega pojava z vidika podpore ljudem, ne glede na to, ali so redni uporabniki drog ali pa želijo abstinirati. Govorimo o socialnem delu, ki sprejema ljudi, ki uživajo droge. Z vidika medicinske pomoči se včasih za zdravljenje simptomov odtegnitve uporabljajo nekatera zdravila. Temu pravimo farmakoterapija.
horizónt
1. del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja; obzorje
2. obseg izobrazbe, razgledanosti, znanja
3. hodnik in odkopna mesta v jami v večjih višinskih razdaljah
4. zid ali zavesa v ozadju odra, ki omejuje odrski prostor in navadno predstavlja nebo
hospitalizacija
V žargonu profesorjev viške gimnazije hospitalizacija označuje kolegialno hospitacijo, torej prisostvovanje pri urah soprofesorjev z namenom boljšega poznavanja učne snovi, razredov in njihovega odziva ter načina reševanja problemov profesorja pred katedrom. Nekaterim profesorjem hospitacije niso všeč, ker so dodatni obiskovalci lahko moteči za pouk, dokumentiranje hospitacija pa ni primarna učiteljeva naloga, ki povrhu vzame še precej časa. Poleg tega hospitacije razumejo kot nadzor, podoben inšpekcijskemu, ki bi sčasoma poslabšal kolegialne odnose zaradi izrečenih ali neizrečenih kritik (torej na eni in drugi strani). Skratka, hospitacije naj bi bile bolne, zato so hospita(liza)cije.
hotéti
1. izraža voljo, željo osebka
2. imeti voljo, željo, zahtevo po čem
3. izraža, da dejanje kljub zaželenosti (razmeroma dolgo časa) ne nastopi
4. izraža nastopanje dejanja
5. izraža možnost, negotovost, nujnost
6. pomagati, koristiti
7. uvaja
8. izraža sprijaznjenje z danim dejstvom
9. izraža nedoločnost, poljubnost, posplošenost
hotéti
hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét) ; neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali: brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja: nevtr. Živim, kot ...
Dostopnost