Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Penicíllium
penicilij; rod heterotrofnih aerobnih gliv, ki živijo pred-vsem saprofitsko povsod v naravi na številnih organskih snoveh. Razmnožujejo se pretežno vegetetivno z obarvanimi konidiji, ki nastajajo zelo številno na značilno razvejenih konidioforih, ki so podobni čopiču (čopičasta plesen). Rod združuje prek 100 vrst. Askosporogene vrste danes uvrščamo v rodova Eupenicíllium in Talaromyces. Nekatere vrste so industrijsko pomembne: P. notátum in P. chrysógenum izdelujeta penicilin, P. griseofúlvum griseofulvin; P. camembértii in P. roquefórtii se uporabljata v sirarstvu. P. pátulum, P. expánsum in P. clavifórme izdelujejo mikotoksin patulin. Tudi nekatere druge vrste izločajo mikotoksine.
Penicillium
rod plesni iz debla Ascomycota, katerih razne vrste tvorijo razne antibiotike
penitrém
steroidni mikotoksini različnih vrst rodu Penicíllium, npr. vrste P. verucósum. Delujejo na živ}ni sistem, povzročajo tresenje, krče in smrt živali, ki se hranijo z okuženo hrano.
percépcija
Čutno in spoznavno zaznavanje ter implicitno razlaganje in vrednotenje ...
en perception
pêroksidáza
vsak pripadnik skupine encimov, ki z reduciranimi substrati reducira vodikov peroksid v vodo
Peronóspora
peronospora; rod oomicetnih gliv. Vrste rodu so obvezni rastlinski paraziti. V okuženi rastlini se med celicami razvije micelij v obliki paličastega ali razvejenega nitastega havstorija. Konidiji nastanejo posamično na zakrivljenih ali razvejenih konidioforih, ki zrastejo iz listnih rež. P. tabacína povzroča nevarno bolezen tobaka. P. vitícola (sin. Plasmópara vitícola, Botrytis viticola) napada vinsko trto.