Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Kordaš, Marjan
zdravnik, redni profesor patološke fiziologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, redni član SAZU od leta 2001
kosmatulja
a) del spolnega organa. Izraz je nastal 11. 4. 2008* v Ljubljani, označuje pa zunanji oz. kosmati del vulve, zato kosmatulja. Iz te besede izhaja, da je zveza "iti na k" primerna tako za moške (kurac) kot za ženske (kosmatuljo).
b) neobrita ženska. * Raba izraza zabeležena v igričarskem mesečniku Joker že pred navedenim datumom. Izraz znan že v sedemdesetih letih, ko so nekatere punce (končno!) odkrile škarje in Gillette. "Ona je še kosmatulja ..." v nasprotju z obrito. Velja tudi za tiste, ki imajo še kocine pod pazduho.
Košir, Alija
zdravnik, redni profesor za histologijo in embriologijo, prvi predsednik Terminološke komisije SAZU, častni doktor Univerze v Ljubljani, redni član SAZU od leta 1955
Kovač, Viljem
zdravnik kirurg, 1864 je ustanovil Društvo za vzdrževanje otroške bolnišnice v Ljubljani, ki so jo odprli 1865
kozolec
stanovanjsko-poslovna stavba na Slovenski cesti v Ljubljani
Še en primer arhitekture, ki je že med gradnjo dobila primernejši vzdevek od suhoparne uradne različice: leta 1953 so po načrtih Eda Mihevca sezidali Stanovanjski blok Titova. Luksuzni blok je bil zasnovan ambiciozno in naj bi s svojimi dimenzijami "v urbano okolje vpeljal občutje in merilo velemesta", v resnici pa je postal le največji kozolec v deželi.
kràp
ploščata riba z dolgo hrbtno plavutjo, živeča v stoječih in počasi tekočih vodah
kravce pasti
Mlade mamice v Ljubljani pravijo, da dojenček, kadar se kobaca po vseh širih, pa pokrči nogice, da ima ritko više kot glavico, pase kravce.
kresetov kurc
Ljudsko poimenovanje železobetonskega obeliska na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Zgradili so ga leta 1958 v sklopu novega sejemskega kompleksa. Ta je nastal v rekordnem času, saj je bila Ljubljana leto poprej izbrana za gostiteljico VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije.
Direktor razstavišča in odgovorni izvajalec kongresa je bil gospod (takrat tovariš) Leopold Krese (1915-2001), nosilec partizanske spomenice. Zaradi njegove majhne postave in izredne radoživosti je bilo šaljivo poimenovanje smelega objekta bržkone groba žalitev tako zanj kot za partijo.
Obelisk sta skonstruirala ing. Simič in ing. Farčnik. Izvorno tehnično poročilo navaja višino 46 m, revija Arhitekt mu je pripisala 45,2 m, Tovariš 53 m, časopis Ljudska pravica pa ga je povzdignil na 56 m. Razlike gre najverjetneje pripisati kovinskemu nastavku – strelovodu. Kljub načrtovani večnamenskosti (nosilec za geodetske merilne naprave, televizijsko anteno, zastavo, razsvetljavo), je obelisk znan predvsem kot spomenik...
kronográmski napís
napis na zvonu, katerega poudarjene velike črke v vlogi rimskih številk označujejo letnico ulivanja zvonov, na primer v Ljubljani – Sveti Nikolja: Sveti zvon častitljive Modrosti (v latinščini)
en chronogram
kulturac
Kultura? Ne me hecat.
Kultura, ki si sicer zasluži vso čast in slavo, je v vsej svoji skrajnosti postala žalitev in kletvica za sproščanje frustracij. Za te in sorodne tegobe smo v Art središču [1] natanko pred sedmimi leti - po našem skromnem mnenju- iznašli izjemno primerno besedno skovanko, ki se nam je že takrat (takšnega mnenja pa smo še danes) zdela neskončno primerna za opis kulturne politike, ki jo vodi Slovenija: rekli smo ji KULTURAC.
Kultura s C-jem
Kulturac je sestavljenka/izpeljanka/ skovanka: nova beseda, narejena iz podstave (kultura) in pripone (c) ter v osnovi izhaja iz vizualne podobe (logotipa) bivšega Ministrstva za kulturo. Znotraj umetniške scene bi ji lahko rekli tudi subvertising, ad busting oz. para oglas [2].
Pripona črke c (kot copyright) daje misliti, da državna institucija in njeni zaposleni, ki bi morali skrbeti za razvoj raznolike kulturne in umetniške produkcije, delujejo pravzaprav izključevalno, klientielistično, elitno, togo birokratsko,...