Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
kdó
1. izraža vprašanje po neznani osebi
2. izraža nasprotno trditev
3. izraža nedoločeno, poljubno osebo
4. kdor
kekec
Priljubljen slovenski literarni in filmski junak.
Beseda se uporablja za označevanje temeljne nesposobnosti.
"Ti si pa res en kekec, to bi vsak znal."
Zanimivo vprašanje je, od kod samo ime Kekec. Možni odgovor je, da Kekec, ko je bil še majhen, ni znal izgovarjati svojega imena (njegovo pravo ime je, kot je znano, Mežnarčev Gregec) in si je pač rekel "Kekec". Tako so ga potem klicali domači in navsezadnje se ga je ime prijelo.
Glede izvora imena - bojda je izvedenka iz Drekec.
Lep primer rabe v stavku:
Za to, da si bend z vsebino, izdelano strategijo in prepoznavno "blagovno znamko", že dolgo ni več dovolj biti samo skupina štirih ali petih kekcev, ki se nekaj grejo; to zahteva konstantno akcijo in vključuje veliko sodelavcev, veliko koordinacije in organizacije ter ogromno volje in dela. (Laibach)
------------------------------------------------------Prosto po Mihi Mazziniju, je uporaba imena literarnega junaka Kekca kot slabšalnice, precej nenavaden pojav, vendar lepo prikazuje stanje...
kletvice v slovenščini
Nikjer niso zbrane domače kletvice, ki so jih uporabljali naši dedje ali jih uporabljajo naši dijaki sedaj. Zberimo jih na enem mestu:
A
*(ardun);
**ar(ka)duš; (//arduš! bilo je jedače kolikor si hotel//)
B
*bemti, benti; (blaga kletvica, skrajšano od (jebemti) oz. jebenti);
*(bes te plentaj); (kletvica, reklo za zanikanje, narečno); pomeni: (vrag te pocitraj) = to že ne bo tako, se ne strinjam;
**bes te opali;
**bes te lopi;
**bes te dregni; (bes = vrag, demon, jeza, vir: Bezlaj)
*bik babji (b'k babji); (reklo za poudarek, ogorčenje, nasprotovanje); uporabljajo moški in ženske v Beli krajini za ravnanje tako moških kot žensk; oznaka za moškega, ki se obnaša neprimerno/ nepričakovano kot ženska ali na ženski način; oznaka za žensko, ki se neprimerno/nepričakovano obnaša; Primer: -... le kaj si izmišlja ta b'k babji ...// - ... ta b'k babji je vse sčvekal moji mami ...// -... tega mi pa ta b'k babji že ne bo očital ...//;
*(bingala bongala); (reklo za zavrnitev, za posmeh, za pri...
klíping
Pregledna zbirka medijskih objav, ki nastane z urejenim spremljanjem in ...
en clipping, media monitoring service, (press) clipping service
knjíga
1. večje število trdno sešitih tiskanih listov
2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise
3. večja enota obsežnejšega literarnega besedila
ko
1. za izražanje
2. za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem
3. za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če
4. za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav
5. za izražanje približne, dozdevne podobnosti; kakor, kot
6. za izražanje sorazmernosti z dejanjem nadrednega stavka
kočerja in koserja
Ker Slovenci nimamo prave ustreznice angleškemu dinner (kosilo se, vsaj v naši zavesti, je prej, čeprav se zadnje čase vse pozneje kosi), nekateri za obed okrog 16.00 ali 17.00 raje kot kosilo rabijo kočerja, kar je sklop okrnjenih besed ko**silo in ve**čerja. Kočerja je namreč obed med tema obedoma. Glagol je kočerjati.
Koserja se sliši zelo redko, ponavadi bolj šaljivo in šele po omembi kočerje, ali pa če se komu zareče. Beseda se ne more prebiti v širši krog uporabe, ker zelo spominja na "srati" (koserja). Kljub temu mislim, da bi bila primerna v smislu mizerne popoldanske malice oz. slabega, neokusneha poznega kosila.
V primerih popolnoma neurejene prehrane, kar sledi drugim nevšečnostim, pa se večkrat pojavi celo zakočerja ali bolj spevno zakovirja - nekakšen vse v enem. O okusih in mizeriji tu ni potrebo razpravljati.
Postopek sklapljanja okrnjenih besed je zelo zanimiv. V angleščini je tako npr. nastal brunch (breakfast + lunch). Tudi v slovenščini ima ta način tvorjenja novih bese...