Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
íti
grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd. ; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́) 1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita: Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati: omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral: knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi: Mleko gre čez prekipeva: Novica je šla od vasi do vasi se je širila: Že tri dni gre sneg sneži: Po nekaterih krajih je šla toča je padala: Kdaj gre vlak odpelje: knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v ran...
iti na minus
Iti na vece, da bi lulali pomeni odtočiti (grem odtočit), torej urinirati, kar je tudi pomen zgornje fraze. Minus pač, ker nekaj, kar je bilo prej naš "sestavni del" izgubimo, torej odštejemo.
"Grem na minus"
"Grem na stran"
izdélek
Vse, kar zadovoljuje potrebe ter želje porabnikov in kar lahko ...
en product
izjáva
Izraženo mnenje o posamezni temi, navadno javno. V odločevalskem okolju ...
en statement
jaz tudi tebe
Tako se reče, če se kdo hudo hudo razjezi nate (po tvoji presoji brez razloga, ker človeka pač poznaš in veš, da je jezljiv in se usaja po nepotrebnem). Najpogosteje med prijatelji, ki se zelo dobro poznajo in vedo, da jezljivec ne misli resno, da pa se mora "sprazniti", pa to razume kot izraz ljubezni. "Jaz tudi tebe" namreč pomeni: tudi jaz te imam rad.
Kaj dogaja?
Pozdrav mlajše generacije, ki izraža skrb, da ne bi zamudili kaj pomembnega.
Že Marx je ugotovil, da je v začetku bilo dejanje. Zato so ljudje ravnali že, preden so mislili. Sodobni ljudje zlasti ravnajo in delujejo; zato tudi toliko »dogaja«. Bolj ko »dogaja«, manj ljudje mislijo in lažje deluje oblast. (po D. Rutarju v Globalnem fašizmu)
V ljubljanščini pač "kva dugaja".