Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
keti se mi
Podobno kot spel se mi, se fraza uporablja ko nekoga odjebeš oz. mu nočeš pomagati. Madžarska beseda keto, pomeni številko dve - od tod izpeljanka keti.
Ljudje ponavadi uporabljajo gesto z zamahom dveh prstov, kazalca in sredinca. Gesto so uporabljala vojaška lica v SFRJ, ko so podrejenim z zamahom omenjenih dveh prstov desne roke nakazali, da se naj spokajo oz. da so odjebali, torej dobil je dvojko.
Fraza keti se mi nastane v 90' na srednji strojni smeri v Murski. Lajči s Hodoša je ob branju berila vedno nepravilno naglaševal, kar je povzročalo huronsko krepiranje od smeha, z učiteljico vred. Tako je Čabo ob spoznanju nove madžarske besede keto prišel do omenjene fraze, ki se je ponekod, nevedoč pomena in časa nastanka, obdržala še danes.
sopomenke: odjebi, odkrižan, spravi se mi izpred oči, spelji se
kináza
encim, ki aktivira ali pretvarja kak zimogen v aktiven encim; encim, ki katalizira prenos fosfatne skupine iz enega substrata (ponavadi ATP) na drugi substrat.
kletvice v slovenščini
Nikjer niso zbrane domače kletvice, ki so jih uporabljali naši dedje ali jih uporabljajo naši dijaki sedaj. Zberimo jih na enem mestu:
A
*(ardun);
**ar(ka)duš; (//arduš! bilo je jedače kolikor si hotel//)
B
*bemti, benti; (blaga kletvica, skrajšano od (jebemti) oz. jebenti);
*(bes te plentaj); (kletvica, reklo za zanikanje, narečno); pomeni: (vrag te pocitraj) = to že ne bo tako, se ne strinjam;
**bes te opali;
**bes te lopi;
**bes te dregni; (bes = vrag, demon, jeza, vir: Bezlaj)
*bik babji (b'k babji); (reklo za poudarek, ogorčenje, nasprotovanje); uporabljajo moški in ženske v Beli krajini za ravnanje tako moških kot žensk; oznaka za moškega, ki se obnaša neprimerno/ nepričakovano kot ženska ali na ženski način; oznaka za žensko, ki se neprimerno/nepričakovano obnaša; Primer: -... le kaj si izmišlja ta b'k babji ...// - ... ta b'k babji je vse sčvekal moji mami ...// -... tega mi pa ta b'k babji že ne bo očital ...//;
*(bingala bongala); (reklo za zavrnitev, za posmeh, za pri...
klošarica
Košarica pri športnih stavah, kjer stavec vpiše svoje domnevno zmagovite pare oz. kombinacije parov. Da bi igralec v enem koraku prišel do večjega premoženja ponavadi naniza večje število parov, kar zmanjša verjetnost dobitka na praktično nič.
Pri temu organizator športnih stav izračuna tudi najnižji možni vložek. Kadar se igralec odloči za najnižji možni vložek, se taka košarica stavnih parov imenuje tudi "klošarica", kar je skovanka besed košarica in klošar.
"Zvečer bom obogatel! Ravnokar sem vplačal klošarico!" Zadnji evro sem položil na športnih stavah, pričakujem miljijonsko izplačilo
"Vsak dan zbira za klošarico" Brez ficka je, pa vseeno vsak dan vplačuje športne stave
kočerja in koserja
Ker Slovenci nimamo prave ustreznice angleškemu dinner (kosilo se, vsaj v naši zavesti, je prej, čeprav se zadnje čase vse pozneje kosi), nekateri za obed okrog 16.00 ali 17.00 raje kot kosilo rabijo kočerja, kar je sklop okrnjenih besed ko**silo in ve**čerja. Kočerja je namreč obed med tema obedoma. Glagol je kočerjati.
Koserja se sliši zelo redko, ponavadi bolj šaljivo in šele po omembi kočerje, ali pa če se komu zareče. Beseda se ne more prebiti v širši krog uporabe, ker zelo spominja na "srati" (koserja). Kljub temu mislim, da bi bila primerna v smislu mizerne popoldanske malice oz. slabega, neokusneha poznega kosila.
V primerih popolnoma neurejene prehrane, kar sledi drugim nevšečnostim, pa se večkrat pojavi celo zakočerja ali bolj spevno zakovirja - nekakšen vse v enem. O okusih in mizeriji tu ni potrebo razpravljati.
Postopek sklapljanja okrnjenih besed je zelo zanimiv. V angleščini je tako npr. nastal brunch (breakfast + lunch). Tudi v slovenščini ima ta način tvorjenja novih bese...
kodrlajsast-a-o
Pomen: skodran
//Primer//: Sosedov pes ima čisto kodrlajsasto dlako.
Pridevnik lahko pretvorimo tudi v samostalnik, ki ponavadi ozačuje kodrlajsasto osebo.
//Primer//: Živjo, kodrlajsa!
Drugi pomen: pisan
//Primer//: Pa tak živo kodrlajsast šal je imela.
> (kodrlajsasto zelena)
kolagén
vsak iz družine zunajceličnih fibrilarnih proteinov, ki so glavna sestavina veziva in mu dajejo trdnost in elastičnost, osnovna polipeptidna veriga je organizirana v specifično levosučno kolagensko vijačnico (3 aminokislinski ostanki na zavoj, značilna je velika vsebnost glicina, alanina, prolina in specifičnih ostankov hidroksiprolina in hidroksilizina, za katerih sintezo je potreben vitamin C), po tri vijačnice (α-verige) se v desno zvijejo v kvartarno strukturo tropokolagena, obstaja vsaj 19 vrst tropokolagenskih molekul, značilnih za določeno tkivo ali funkcijo