Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
govoríčiti
-im nedov. govoríčenje (í ȋ) slabš. |dosti, vsebinsko prazno govoriti|; : ~ brez konca in kraja govoričiti komu o čem ~ poslušalcem o dolžnostih
govoríčiti
-im G
1. kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
2. kdo/kaj s praznim govorjenjem (komu/čemu) širiti kaj/o čem
govoríti
1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
2. izražati misli z govorjenjem
3. znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki
4. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvari
5. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem
6. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem
7. biti s kom v normalnih odnosih
8. biti zunanji izraz, znamenje česa
govoríti
1.it parlare
2. parlare, dire
3. parlare
4. parlarsi, parlare
5. parlare
gunčar obljuba
vsebinsko prazna tavtologija;
// Študent: Kdaj boste popravili izpit?
Gunčar: Najpozneje do petka. (implicirana gunčar obljuba)
...
Študent A: Zanimalo me je, kdaj bo profesor popravil izpit, dobil pa sem le gunčar obljubo.
Študent B: Aha, torej bomo čakali še en mesec. //
Dostopnost