Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
paromomicín
aminoglikozidni antibiotik podoben neomicinu, ki je učinkovit proti nekaterim črevesnim protozojem in se daje pri črevesni amebozi, kriptosporidiozi in pri hepatični encefalopatiji (v črevesu uničuje bakterije, ki tvorijo amonijak)
penicilín
antibiotik, ki ga izdelujeta plesni Penicíllium notátum in Penicíllium chrysógenum. Deluje predvsem na po Gramu pozitivne bakterije in na najserije. Snov je odkril in poimenoval Fleming. Razločujemo penicilin G (benzilpenicilin), ki ga dajemo samo parenteralno, ker je občutljiv za želodčno kislino, in penicilin V (fenoksimetilpenicilin), ki je odporen proti kislini in zato primeren za oralno uporabo. Iz temeljnega obroča (penicilanska kislina) izdelujemo t.i. polsintetične peniciline, ki jih delimo v tri skupine. V prvo skupino sodijo penicilini, ki so odporni proti kislini, podobno kot naravni penicilin V: feneticilin, propicilin in acidocilin. Drugo skupino sestavljajo penicilini, ki so odporni proti penicilinazi: meticilin, kloksacilin, diklosacilin in oksacilin. V tretjo skupino pa sodijo penicilini, ki delujejo na po Gramu pozitivne in tudi na po Gramu negativne bakterije: ampicilin, amoksicilin.
penicilín
prvo odkriti naravni antibiotik, pripadnik skupine betalaktamskih antibiotikov, ki so naravni produkti nekaterih plesni iz rodu Penicillium ali pa so polsinteznega izvora, osnovno ogrodje molekule sta kondenzirana betalaktamski in tiazolidinski obroč, učinkujejo predvsem na grampozitivne bakterije, tako da zavirajo prečno povezovanje peptidoglikanov v celičnih stenah rastočih bakterij
piksantrón
citotoksični antibiotik, zaviralec DNA-topoizomeraze tipa II, uporabljajo ga pri zdravljenju B-celičnega ne-Hodgkinovega limfoma
pimaricín
polienski antibiotik, ki učinkuje na kandido na koži in dostopnih sluznicah