Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Karakála
-e in Karakála -a m, oseb. i. (ȃ; ȃ) |rimski cesar|; Karakálov -a -o (ȃ), ⚫ Karakálin -a -o (ȃ)
mésto
1. naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja
2. manjši del zemeljske površine
3. del česa glede na namen
4. del česa, zlasti glede na značilnost, stanje
5. del površine z ustreznim pohištvom, predmetom, namenjen za začasno namestitev ene osebe; prostor
6. najmanjša enota v delovni organizaciji, v kateri je zaposlena ena oseba
7. položaj, funkcija
8. kar kaže vrednost osebka v primerjavi z drugimi osebki iste skupine glede na velikost, stopnjo določene sposobnosti, lastnosti
9. tam, kjer se kaj zgodi; na kraju samem
mí
1. izraža skupino oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe
2. izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost
3. izraža osebno prizadetost
4. izraža tesnejšo miselno povezavo govorečega z občinstvom ali njegovo skromnost
mílost
1. dobrohoten, prizanesljiv odnos, zlasti visoke, vplivne osebe do podrejene
2. usmiljenje, sočutje
3. naslov za fevdalnega gospoda
4. nadnaravni dar, ki je dan človeku za dosego zveličanja
mílost
-i ž, pojm. (í; ȋ) poud.: odvisen od profesorjeve ~i |naklonjenosti, razumevanja|; iskati ~ pri ljudeh |usmiljenje, sočutje|; ~ božja, koliko jih je |vzklik|; star. Ferdinand, po ~i božji cesar Avstrije; ver. prositi Boga za ~; števn. izkazovati komu ~i; člov., s svoj. zaim., privzdig. obisk Njegove ~i |posvetnega, cerkvenega dostojanstvenika|; zastar. Vaša ~ |nagovor|;